Sreda, 10. 2. 2010, 20.40
9 let, 2 meseca
Prejemnik nagrade "Pia in Pino Mlakar" za življenjsko delo baletni plesalec Vlasto Dedovič

Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), ki nagrade vsako leto podeljuje najzaslužnejšim baletnim umetnikom za dosežke na področju baletne umetnosti, je nagrade podelilo na baletnem večeru v Mariboru.
Tudi Evgenija Koškina je nagrado prejela za izstopajoč umetniški presežek pri upodabljanju različnih plesnih vlog klasičnega in sodobnega plesnega repertoarja. Koškino lahko še posebej opazimo v baletu Bajadera, ki je nastal v koprodukciji mariborskega in ljubljanskega baleta, saj v njem s podajanjem različnih manjših solističnih vlog in vlog v baletnem zboru opozarja na svoje kvalitete ter tako dokazuje status zanesljive baletne plesalke s širokim tehnično umetniškim spektrom.
Galina Čajka je nagrado nagrado prejela za vlogi Nikije in Gamzati v baletu Bajadera. Njena tehnična in umetniška zrelost ter suverenost v upodabljanju dveh, karakterno povsem različnih si vlog, sta temelj njenih umetniških kreacij, s katerima je v srcih gledalcev pustila še posebej močan vtis. Umetnica tako potrjuje širok spekter interpretacij, pri katerih njeno osebno razumevanje plesa stremi k čistosti baletne umetnosti, navajajo v obrazložitvi.
Njegov član je postal leta 1992, kot oseba, odgovorna za postavitev in ohranjanje obširnega baletnega repertoarja ljubljanskega baleta tako že vrsto let na najvišji strokovni in umetniški ravni skrbi za brezhibnost izvedbe baletnih predstav ter odlično pripravljenost baletnih plesalcev.
V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je pot, ki jo je skozi svet baletne umetnosti izsanjal in oblikoval Dedovič, dolga in izjemno bogata. Nikoli ne bo natančno znana koordinata trenutka, ko se je v objemu odrskega plesa razplamtela iskrica želje, da ne bi uresničeval samo koreografiranih sanj drugih umetnikov, temveč da bi svetu baletne umetnosti dodal kamenčke lastne domišljije.
Po temeljitem spoznavanju z nestorjema slovenskega baleta Pio in Pinom Mlakar se je kasneje s soprogo Magdo Vrhovec podrobneje seznanjal tudi z ustvarjalnim razmišljanjem legendarne švedske koreografinje Birgit Cullberg. Prijateljevanje z ustvarjalci tudi iz drugih umetniških zvrsti ga je bogatilo in utrjevalo v prepričanju, da je prav dialog med umetniki dobro vodilo za doseganje ustvarjalnih ciljev.
Soočil se je z zahtevnim vprašanjem, kako v oceanu baletno-plesne umetnosti najti lastno identiteto, svoj slog. Samo Dedovič sam ve, kako dolga je ta miselna pot in koliko časa je moralo preteči do rojstva njegovega prvenca, baleta Žica leta 1976, ki je nepričakovano dvignila veliko prahu. Sledil je niz baletov, po mnenju mnogih pa njegova miniatura Kajn in Abel predstavlja tisto umetniško antologijsko delo, ki ga je dokončno vklesalo v seznam najvidnejših ustvarjalcev slovenske baletne umetnosti. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje s TV Slovenija, ki v arhivih ohranja številne Dedovičeve koreografije za bodoče rodove.