Položaj ustvarjalcev knjig: Oči uprte v nastajajočo agencijo

Problem je obširen, ali ga lahko reši nastajajoča agencija, bo pokazal čas. Razprava se je zato končala le s pobudo k intenzivnejšemu iskanju rešitev. V celovitem procesu ustvarjanja knjige lahko živijo vsi, razen avtorjev, je dejal predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl. Pisatelji so si sicer enotni, da so z založniki v istem čolnu, vendar pa so že tako nizki honorarji na slovenskem trgu zanje previsoki in za avtorje prenizki, zato bi na tem mestu morala intervenirati država. Bodo uvedli umetniško davčno izjemo? Nekaj predlogov, kako bi ta problem rešili, so že izoblikovali. Uvedli bi lahko umetniško davčno izjemo po zgledu Irske, kjer ustvarjalci, katerih delo pomeni "surovino" v kulturnih industrijah, ne plačujejo davka. S povečanjem sredstev za že uveljavljeno knjižnično nadomestilo bi "zajeli" več avtorjev, lahko bi tudi bistveno povečali odkup izvirne slovenske literature za javne knjižnice. Kot zadnji predlog je Pregl navedel temeljni pisateljski dohodek, ki bi bil osnova za ustvarjanje knjig tistim, ki so se s svojim delom dokazali.

Predsednik Društva založnikov Bojan Švigelj se je strinjal, da je rešitev potrebno iskati v okviru kulturne politike, država bi po njegovem mnenju o teh predlogih morala razmisliti. Toda Jožef Horvat z ministrstva za kulturo je izrazil dvom, da bi bilo vse to mogoče uresničiti.

Sredstva bo potrebno bolj tvorno razporediti "Kakor hitro se bomo odločili, da bomo podpirali določene avtorje, se bodo oglasili umetniki drugih področij, na primer slikarji," je poudaril. Po njegovem mnenju bi bilo zato treba najti rešitev za vprašanje, kako povečati sredstva za kulturo in kako jih najbolj tvorno razporediti po posameznih področjih. Realni delež za kulturo v proračunu od osamosvojitve dalje namreč pada.

Subvencije ne dosegajo svojega namena

Mitja Zupančič iz Zbornice založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije rešilno bilko za ureditev razmerij v knjižni verigi, tudi za književne prevajalce in lektorje, vidi v agenciji za knjigo. Ta bo imela nadzor nad subvencijami, ki sedaj zaradi slabo izdelanih kriterijev ne dosegajo svojega namena.

Tudi član sveta Mitja Čander je ocenil, da bi agencija, ki naj bi po Hrovatovih zagotovilih začela delovati takoj po novem letu, morala poskrbeti za to, da bodo vsi členi verige delovali v istih pogojih. A se boji, da bodo vsi kazali s prstom nanjo, ko bodo spet prišli do istega zaključka - da je sredstev (pre)malo.

"Gre za vprašanje ohranjanja jezika"

To, kar poznamo, je v veliki meri rezultat nebogljenosti kulturne politike, je ocenil član sveta Miran Zupanič, saj "so tudi resorji, kjer se denar drugače deli". Za Renato Salecl in Andreja Jemca, prav tako člana sveta, pa je problematika širša: gre za vprašanje ohranjanja jezika in nacionalnega kulturnega interesa, oboje pa se začne že v osnovni šoli.

Člani sveta so sklenili parlamentarnemu odboru za kulturo predlagati, naj obravnava položaj ustvarjalcev na področju knjige in poskuša najti sistemske rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti. Obenem so pozvali vse, ki se ukvarjajo s tem področjem, da "intenzivirajo sodelovanje pri iskanju rešitev za izboljšanje položaja".

Na decembrsko sejo bodo povabili tudi Majdo Širca

Na seji so pregledali tudi pobude, ki jih je svet pripravil letos. Ugotovili so, da se nanje ni odzvala niti vlada niti pristojna delovna telesa državnega zbora. S tem so kršili zakon, so ugotovili člani sveta. Srečali se bodo spet na decembrski seji, na katero bodo, če bo izvoljena, povabili tudi novo ministrico za kulturo Majdo Širca, da jim predstavi kulturno politiko, ki jo bo vodila.