Od mize do njive

Slovenska gruda, kmetijstvo, sodoben ekološki posel in dve voditeljici je formula, ki naj bi pritegnila televizijskega gledalca k ogledu oddaje z naslovom, ki ne pušča dvomov: Od njive do mize. V prvi oddaji sta se Mojca Mavec in Barbara Zrimšek lotili mleka, v drugi oddaji sta včeraj modrovali o oljkah in oljčnem olju, naslednji teden grozita še z mesom. Pa ne, da bi poljudne oddaje, ki jih, mimogrede, plačuje ministrstvo za kmetijstvo, motile. Ne. Osnovna težava te kmetijske oddaje je v tem, da ustvarjalci poskušajo, zato da bi naredili material bolj gledljiv, formo poljudnoznanstvene dokumentarne oddaje spremeniti v šaljivo dokudramo. V skoraj filmsko zgodbo, v kateri sta voditeljici tudi igralki, ki poleg dialoga ponujata tudi presenetljive vstope na sceno v slogu: "Oh, tukaj pa ocenjujete kakovost oljčnega olja." Presenečenja so popolna: pri pogledu skozi super teleskop Mavčeva spozna, da je povsod okoli nas galaksija z imenom Mlečna cesta in potem ugotovi, da je mleko z nami že od samih začetkov človeštva. Ja, Mojca, mleko je z nami od začetka in tega se niti ne zavedamo, zato je treba gledalcu ponuditi tudi krajši pogovorček s slovensko kraljico mleka. Hm. A dogodkov v sicer manj kot polurni oddaji (skupaj so za zdaj zbrali tri epizode) ne zmanjka. Vsi nastopajoči so tudi igralci, pa naj gre za kmete, natakarje, gostilničarje, ocenjevalce ali nič hudega sluteče mimoidoče. Kot rečeno in zapisano, stvar ne deluje. To, da je mleko, če je pravilno predelano, zelo zdravo in hudo hranljivo in to, da oljčno olje pomaga pri boleznih srca in ožilja, pa še kje, je jasno vsakomur. Promocija slovenskega kmetijstva na koncu izpade kot zgodba o Mercatorju in zaščiti naših proizvodov pred zlobnimi tujci. Naj ob vseh kislih nasmeških, ki smo si jih podajali, ko smo gledali oddajo v družbi, ki meni, da sta voditeljici bolj slabi igralki in ne preveč dobri poznavalki tematike, dodam nekaj bogokletnega: doma imam res dobro hrvaško istrsko olje.