Naropana umetnost v Jeruzalemu: Iščejo lastnike mojstrovin

Ko so več kot sto let pozneje nacionalsocialisti vdrli v Francijo, se je za sliko izgubila vsakršna sled. "Nek pripadnik nemške vojske (Wehrmacht) je portret skrival doma v Vzhodni Nemčiji (NDR)," je povedal direktor izraelskega Narodnega muzeja James Snyder. "Na smrtni postelji jo je predal spovedniku, ta pa jo je po ponovni združitvi obeh Nemčij izročil oblastem," je dodal Snyder. Slika se je v Francijo vrnila šele leta 1994. Tačas portret z 52 drugimi oljnimi slikami, ki so jih nacionalsocialisti nagrabili v Franciji, visi v izraelskem Narodnem muzeju v Jeruzalemu.

Razstava z naslovom Iskanje lastnikov

Naslov razstave, ki bo odprta do 3. junija, je Iskanje lastnikov. Prek nje skušajo najti prave lastnike umetnin. "Možnosti za kaj takšnega so po več kot 60 letih sicer zelo majhne," je priznal Snyder. "Kljub temu pa to ni nemogoče." Razstavljene so slike slavnih mojstrov, kot so Claude Monet, Max Liebermann in Paul Cezanne - večinoma so njihovi lastniki neznani.

Med vojno zaplenjene umetnine Eksponate so izbrali izmed 2000 v Franciji zaplenjenih del, za katere nihče ni priglasil lastninskih pravic. Ogledati si jih je moč tudi v banki podatkov na spletu, kjer so v zbirki "Musees Nationaux Recuperation" (MNR) razvrščene med vojno zaplenjene umetnine. Na spremljevalni razstavi pod naslovom Zapuščena umetnost pa izraelski muzej predstavlja umetnine iz lastne tovrstne zbirke.

Med II. svetovno vojno so nacionalsocialisti samo iz Francije v Nemčijo odpeljali okoli 100.000 umetniških del in predmetov, od teh se jih je po vojni kakšnih 60.000 spet pojavilo in 45.000 so jih vrnili lastnikom. "Dela so zaplenili zasebnikom - Judom, homoseksualcem in drugim posameznikom, ki so jih preganjali nacisti," je dejal Snyder.

Dela kradli družinam, ki so jih deportirali "Nacistični vodje, med njimi Hermann Göring, so organizirali plenjenje v lastno korist." V pariškem Muzeju Jeu de Paume so t.i. "izrojeno umetnost", v katero je recimo sodil Picasso, menjali za stare mojstre - vselej je šlo za dela, ki so jih ukradli v družinah, katere so deportirali, je poudaril Snyder.

Nemška tiskovna agencija dpa ob tem opisuje srečanja na razstavi: Tomer Amir stoji pred sliko impresionista Claudea Moneta. "Slikar sem," pravi 22-letnik. "Tema razstave me ne zanima, prišel sem zaradi same umetnosti." Drugače se odziva sivolasa gospa, ki ne želi izdati imena. "Tale obisk je boleč," pove napol v solzah. "Moje starše so nacisti deportirali prav iz Francije."

Lastništva ni prijavil še nihče "Doslej se še nihče ni javil, ki bi prijavil lastništvo nad katero od slik," je dejal Snyder. "Dobivamo pa že klice posameznikov, ki iščejo svojo zapuščino in nas sprašujejo, kako naj postopajo." V primeru, da bi kdo na razstavi odkril kakšno umetnino iz družinske zapuščine, so za restitucijo pristojne francoske oblasti.