Četrtek,
27. 3. 2008,
14.11

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 27. 3. 2008, 14.11

8 let, 7 mesecev

Na srečanju PEN o možnosti kozmopolitske Evrope

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Udeleženci 40. mednarodnega srečanja PEN so na dopoldanski okrogli mizi spregovorili na temo Kaj je evropska zavest?.

Čeprav naj bi sledili filozofskim in sociološkim vidikom vprašanja, so referenti, kot je na PEN srečanjih običajno, nastopili z zelo različnimi prispevki.

Pogovor nekje med politiko in umetnostjo Predsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak je uvodoma dejal, da je namen PEN srečanj pogovor nekje med politiko in umetnostjo, kar so v nadaljevanju dokazali tudi predstavniki nacionalnih PEN centrov. France Bučar iz slovenskega PEN je opozoril, da med evropsko idejo in evropsko zavestjo vlada velik razkorak. Kot primer: vsi evropski imperiji so propadli zato, ker niso uspeli razrešiti protislovja, ki vlada med enakostjo in različnostjo.

Bučar: Evropska zavest ima različne interpretacije

Evropa se po Bučarjevem mnenju ne bo obdržala, če ne bo odgovorila na to vprašanje ter se zavedala, da ima "evropska zavest" različne interpretacije. Veliki narodi, kot so Nemci ali Francozi, evropsko zavest enačijo z lastnimi interesi, ob tem pa pozabljajo na manjše narode, je sklenil Bučar.

Debeljak: Temelj EU je nacionalna država Evropska ideja je v nasprotju z EU kot politično in omejeno tvorbo bolj razpršena, je nadaljeval Aleš Debeljak. Temelj EU je nacionalna država, toda - kaj pa denimo Katalonci, sedemmilijonski narod, ki v Bruslju ne sme sedeti za evropsko mizo, se je vprašal Debeljak. Za nacionalizem ni potrebno veliko narediti, večji napor zahteva kozmopolitizem, torej sprejem različnih identitet. "Samo kot kozmopoliti smo lahko Slovenci in Evropejci," je poudaril Debeljak.

Boris A. Novak kritično

Boris A. Novak, ki je v svojem prispevku govoril tudi o tem, da ima njegova Evropa kulturno podstat in se izraža v njemu ljubih pesnikih in pisateljih, je bil kritičen do nekaterih razmišljanj v zborniku, ki da v preveliki meri težijo k rekatolizaciji. Model srednjega veka Novaku ni blizu in "PEN ni prostor za tovrstne ideološke nostalgije".

"Evropa je Babilon poganskih religij in kultov" Na kaj natančno je meril Novak, se je izkazalo ob nastopu Vinka Ošlaka, člana Esperanto PEN centra. Ošlak je kot model, ki ga današnja Evropa ne dosega v nobeni točki, navedel Rimsko cesarstvo. To je imelo enega vladarja, enoten pravni red, skupni jezik latinščino, enoten verski sistem itd., medtem ko Evropska unija formalno, denimo, premore 27 uradnih jezikov, ostanki krščanstva so le še simbolično prisotni. "Evropa ni le novi Babilon jezikov, ampak je tudi novi Babilon poganskih religij in kultov s pretežno odklonilnim odnosom do resničnega, Bibliji zvestega krščanstva," je povedal Ošlak.

"To potrebujemo na PEN-u"

Igor Škamperle je o Evropi razmišljal s pomočjo simbolov in literarnih zgledov. Dejal je, da je del evropske zavesti, ki jo težko definiramo, doma tudi v napetosti, ki jo ponazarjata Odisej in očak Abraham. Zvestoba svoji domovini in želja po vračanju vanjo ter, na drugem bregu, stopanje drugam in v novo, v svet in čas, ki prihajata. "To potrebujemo na PEN-u," je vzkliknila Manca Košir, ki verjame, da je potrebno razmišljati o prihodnosti.

Koširjeva se je odzvala tudi na Ošlaka, ki ga je označila za "strastnega fanatika". Evropa ne sme iti v smer Rimskega imperija, graditi je potrebno na "različnosti razlike". Skupna nam je le etika, je še dodala Koširjeva, ki verjame v moč dialoga. Ta naj se ne začne z "jaz vem", ampak z "jaz ne vem".

Jirži Dedeček iz Češkega centra PEN in Victor Obiols iz katalonskega centra sta dodala, da kot literata nista zmožna podati poglobljenih analiz stanja evropske zavesti, toda razpravo je katalonski literat povzel takole: "Ni potrebno, da bi se borili, da bi lahko gradili".

O evropski zavesti še s stališča literature in civilizacije Udeleženci srečanja so današnjo temo pogovora Kaj je evropska zavest? popoldne nadaljevali s poudarki na literaturi, kulturi in civilizaciji. Prispevki so se tako kot že dopoldne dotikali bogastva evropskih jezikov kot vrednote, nekaj misli je bilo posvečenih tudi nujnosti prevodov. Okrogla miza se je sklenila s premisleki o vplivu ameriške kulture v najširšem smislu na evropsko, kar sicer ni bila tema celodnevnega pogovora. Toda na PEN srečanjih se pogosto zgodi, da misli skrenejo z začrtane poti in tako nenazadnje potrdijo eno osnovnih vodil te organizacije - svobodo govora.

Pisatelje na Bledu pozdravil tudi predsednik Türk Udeležence 40. mednarodnega srečanja PEN je danes sprejel predsednik republike Danilo Türk. V svojem nagovoru je izpostavil pomen pisateljev in pišočih ljudi ter njihov odnos do družbenih vprašanj in odnos družbe do njih.

Türk je s svojimi prijaznimi in tehtnimi besedami navdušil udeležence srečanja in se z njimi posredno že vključil tudi v njihovo današnjo in petkovo razpravo. "S svojimi dolgoletnimi izkušnjami je kot profesor, diplomat in predsednik, ne glede na to, da nima članske izkaznice PEN, član naše druščine," je poudaril predsednik slovenskega PEN Tone Peršak.