Minister Simoniti sprejel Prešernove nagrajence

Kot je v svojem nagovoru poudaril minister, mora majhen narod kot je slovenski, veliko pozornosti nameniti prav umetnosti, saj brez nje ne more biti velik. Po četrtkovi uradni Prešernovi proslavi, ki je potekala v SNG Maribor, je srečanje z umetniki priložnost za "individulani pogled", čas za skupno veselje, saj je, kot je dejal Simoniti, tudi umetniško ustvarjanje garaško in ne nujno polno užitka.

"Slovenci nismo nič šibkejši od ostalih narodov"

Minister za kulturo je v svojem nagovoru zbrane spomnil, da je slovenstvo potrebno istovetiti z domačo umetnostjo, tako je bilo v zgodovini in tako je tudi danes. Vendar pa se časi spreminjajo: Slovenci so v preteklosti pogosto cenili vse, kar je bilo tuje, danes pa se zavedajo, da niso šibkejši od večjih narodov, še več, slovenska umetnost je v tujini vse bolj priznana, tudi po zaslugi letošnjih dobitnikov Prešernove nagrade in nagrajencev Prešernovega sklada.

Sprejema sta se udeležila oba dobitnika Prešernovih nagrad, prevajalec in književnik Janez Gradišnik ter oblikovalec Miljenko Licul, in nagrajenci sklada gledališki režiser Sebastijan Horvat, intermedijska umetnica Ema Kugler, hornist Boštjan Lipovšek, igralec Uroš Smolej skladatelj Bor Turel, manjkal je le pesnik Primož Čučnik.

Prvič v zgodovini je šla nagrada v roke prevajalca in oblikovalca

Simoniti je še dodal, da sta prvič v zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad veliko nagrado prejela prevajalec in oblikovalec. Oblikovanje je, tako Simoniti, najbolj v dialogu z vsakdanjim življenjem, za Licula pa med drugim velja, da ima čut za estetiko in značaj dobe. Za Gradišnika je minister za kulturo dejal, "da je utišal svoj glas, da je do ponatankosti lahko prisluhnil drugim in ustvaril kongenialne umetnine".

Za umetniški del je na sprejemu poskrbel pianist Bojan Gorišek, prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2006.