Torek,
24. 1. 2012,
16.00

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 24. 1. 2012, 16.00

9 let, 1 mesec

Mineva 130 let od rojstva Virgnie Woolf

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Na današnji dan pred 130 leti se je rodila britanska pisateljica Virginia Woolf, ena najvidnejših predstavnic modernega romana in toka zavesti.

Virginia Woolf se je rodila 25. januarja 1882 v londonskem predelu Kensington in je odraščala v gospodinjstvu, polnem izobražencev. Ko je bila stara trinajst let je najprej izgubila mamo, dve leti pozneje pa še polsestro Stello, zaradi česar je doživela živčni zlom, a je vseeno uspela nadaljevati študij. Šele smrt njenega očeta je 1904 sprožila hujši psihični zlom, zaradi katerega so jo hospitalizirali.

Življenje je končala v reki Ouse Obdobja depresije in hudih nihanj razpoloženja so zaznamovala njeno celotno življenje, čeprav je takšno gledanje na njeno osebnost zelo enoplastno. Zatočišče je poleg svojega literarnega ustvarjanja našla tudi v druženju z mladimi intelektualci, imenovanimi bloomsburyjevci (po londonski četrti Bloomsbury, kjer so se dobivali), in možu Leonardu Woolfu, s katerim se je poročila leta 1912 in ji je vedno stal ob strani. Svoje življenje je končala marca 1941, tako da je s kamni v žepih zakorakala v reko Ouse in utonila. V poslovilnem pismu možu je med drugim zapisala, da dva ne bi mogla biti srečnejša, kot sta bila onadva, vendar je čutila, da se pogreza v duševno bolezen.

Genialna modernistka Med njenimi najbolj znanimi deli, s katerimi se je vpisala v zgodovino literature kot ena najvidnejših predstavnic modernega romana in toka zavesti, so romani Gospa Dalloway, K svetilniku, Orlando in Valovi, hkrati pa je avtorica številnih esejev. Tako kot njena dela je tudi njena osebnost še vedno predmet številnih razprav. Depresija ni edina, ki je krojila njeno osebnost, saj je bila v svoji družbi znana tudi po živahni osebnosti, pogosto pa jo opisujejo kot genialno modernistko.

Lani so založbe ob sedemdesetletnici njene smrti pripravile številne ponatise njenih del, med drugim so pri založbi Cambridge University Press izšla njena zbrana dela, pri Študentski založbi pa je v slovenskem prevodu letos izšla njena kratka proza z naslovom Znamenja na steni.