Licul: Dober znak za slabo uslugo je slab znak

Poleg tolarjev, evrskih kovancev, potnega lista, osebne izkaznice in zdravstvene kartice je oblikoval tudi spominske plakete Prešernovih nagrajencev. Ta dizajn se mu zdi še vedno aktualen. "Obliko sva zastavila z Rankom Novakom že konec osemdesetih let. Nagrade sem vesel," je dejal v pogovoru za Sobotno prilogo Dela.

"To so odgovorne naloge, ki jih ne opravljaš sam"

Na vprašanje, kakšna je danes vloga oblikovalca v oblikovanju podobe slovenskega naroda in kulture, pravi, da je oblikovalec samo eden od akterjev, ki oblikujejo podobo naroda. "Sam sem se znašel v situaciji, da naredim nekaj elementov, ki naj pričajo o podobi slovenskega naroda - potni list, denar... To so odgovorne naloge, ki jih ne opravljaš sam."

"Strah pred nerazpoznavnostjo je pravi slovenski kompleks"

Večji problem pri iskanju identitete te države pa se mu zdi to, da ni strategije, ki ima jasne začetke in jasne vizije konca. "Vsakokrat znova z iskanjem znakov, podznakov, podob vladnih služb, podob vodenja EU poskušamo reševati bazični problem prepoznavnosti. Strah pred neprepoznavnostjo in zamenjevanjem s Slovaško nas ves čas preganja. To je pravi slovenski kompleks. Čeprav je stroka v tej državi močna, ima svojo infrastrukturo, tradicijo, kadre, profesionalce, se zdi, da nihče ne pomisli, da bi morala biti prisotna tudi pri iskanju takšnih rešitev..

"Oblikovanje ni močno avtorsko delo, kot slikarstvo in kiparstvo"

Licul oblikovanja ne vidi kot močnega avtorskega početja, tako kot recimo slikarstva, kiparstva, komponiranja. Oblikovalec običajno v procesu ustvarjanja nove vrednosti uporablja znane in prepoznavne objekte. Tipografske, fotografske, ilustratorske in med njimi vzpostavlja nove odnose. Največja stopnja avtorskega je v ustvarjanju bazičnih elementov celostnih grafičnih podob.

"Znak je postal simbol za kakovost"

"Je pa znak postal sinonim za kakovost. To je problem usode grafičnega oblikovanja celostnih podob. Ni je rešitve, ki bi bila tako dobra, da bi slabo uslugo pripeljala na dobro raven. Še tako dobra rešitev bo postala sinonim za slabo uslugo in bo slaba rešitev," pravi nagrajenec.

"Oblikovalca se ne sme videti, lahko se ga samo čuti"

Oblikovalci se po Liculovih besedah velikokrat oprimejo določenega sloga. Taka ambicija oblikovalca po njegovem mnenju ni dobra. "Oblikovalca se ne sme videti, lahko se ga samo čuti in prepozna njegov namen. Enkrat je naročnik pivovarna, drugič pesnik, tretjič fotograf. Ne moreš vsega narediti v istem slogu. Tako lahko edino deformiraš jezik, avtonomijo naročnika. In deformiraš osnovni cilj. Namen oblikovanja je, da med znanimi elementi vzpostavi nove relacije," je za Sobotno prilogo povedal lavreat.