Lepo slikarstvo je za nami

V okviru projekta Umetnost zmeraj zmaga/Terminal 12 in s podporo zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture in Francoskega inštituta Charles Nodier se v UGM trenutno predstavlja razstava z naslovom Lepo slikarstvo je za nami. Šestintrideset umetnic in umetnikov iz Francije in Slovenije razstavlja svoja najnovejša dela. Dela so odgovor na standardizirane slikarske konstrukte. Mladi in uveljavljeni umetniki se slikarski mitizaciji upirajo z lastnimi likovnimi komentarji, ki so izjemna in vredna razmisleka sodobna umetniška izpoved.

Razstava je nastala je na pobudo Jean-Luca Maslina, svetovalca za sodelovanje na področju kulture in direktorja Francoskega inštituta v Turčiji. Pariški galeristki Evi Hober je predlagal razstavo, ki bi se osredotočila na sodobne francoske umetnike. Francoski del razstave je bil pred Mariborom na ogled v Istanbulu, Ankari in v Nantesu. K sodelovanju pri pričujoči razstavi v UGM, ki je del programa Evropske prestolnice kulture, je Eva Hober povabila Arneta Brejca, vodjo galerije Equrna v Ljubljani. Francoski del potujoče razstave je tokrat v dialogu s slovenskimi avtorji.

Prisotnost in moč trenutnega slikarstva Razstava je pomembna in verjetno tudi močno potrebna, saj govori o prisotnosti in o moči sodobne slike. Nabor umetnikov, ki je odraščal in se razvijal vzporedno z informacijskimi tehnologijami, nas ne pušča hladnih. V delih lahko sledimo vplivom televizijske produkcije, stripa, spleta, filma in drugih socioloških dejavnikov, ki delom dajejo angažiran in manifesten predznak. V nenehnem zavedanju in stiku s svetom je umetniška interpretacija realnosti raziskovalna prek ustaljeno normiranega in svobodna.

Se slika vrača? Slika se ne vrača. Ta je bila ves čas prisotna, mogoče nekaj časa odrinjena od zanimanja institucionaliziranega sistema. Svoj rezerviran položaj ponovno obujajo mladi ustvarjalci, ki pa se po večini pri ustvarjanju ne držijo zgolj čopiča in platna. Delujejo in prevajajo svet tudi v drugih izraznih medijih. Slika posledično zaradi tega postaja intermedialni objekt, prek katerega preči na tisoče podob in informacij vizualnega sveta. Informacijsko in umetniško bogate razstave tako ne moremo izolirati od zunanjega sveta, niti ne posameznega umetnostnega dela od drugih na razstavišču. Lepo zamenjuje zahtevno Naslov razstave Lepo slikarstvo je za nami se v osnovi navezuje na vsebino in motiviko razstavljenih del. Čeprav vsak avtor posebej obravnava oziroma raziskuje okvir in definicijo slike, to večina še vedno zagovarja v obliki dvodimenzinalnosti medija. Vsebina na različnih nosilcih v slikarskem mediju ni predmet meditacije, golega užitka ali sublimnega sanjarjenja ob umetnini. Vsa dela z gledalcem tvorijo svojevrsten diskurz in od njega zahtevajo, da se popolnoma emancipira in spopade s ponujeno vsebino pred njim.

Avtorja razstave sta k sodelovanju povabila mlada zveneča umetniška imena. Razumevanje in sodoben pogled na slikovno podlago predstavljajo: Ronan Barrot, Julien Beneyton, Romain Bernini, Katia Bourdarel, Alkis Boutlis, Andrej Brumen Čop, Damien Cadio, Nicolas Darrot, Damien Deroubaix, Tina Dobrajc, Gregory Forstner, Mito Gegič, Cristine Guinamand, Jaša, Barbara Jurkovšek, Youcef Korichi, Kosta Kulundzic, P. Nicolas Ledoux, Élodie Lesourd, Iris Levasseur, Marlène Mocquet, Audrey Nervi, Maël Nozahic, Florence Obrecht, Axel Pahlavi, Mark Požlep, Raphaëlle Ricol, Lionel Sabatté, Miha Štrukelj, Iva Tratnik, Ida Tursic in Wilfried Mille, Luka Uršič - Kalu, Sanja Vatić, Uroš Weinberger, Jérôme Zonder.

Razvoj z raziskovanjem Slovenski avtorji na razstavi dodajajo svež in kakovosten pečat k razvoju naše kulture. Že na začetku razstave se srečamo z delom Ive Tratnik. Vsestranska umetnica razstavlja delo iz različnih tekstilij in filca. Jaša je v UGM ustvaril intermedijsko instalacijo in surovo stopnišče mu je uspelo spremeniti v celostni umetniški ambient. Uroš Weinberger ostaja družbeno angažiran, tako kot Sanja Vatić, s svojo instalacijo oziroma delavsko fronto. Avtorsko značilen z matrico oziroma prevodom mesta Miha Štrukelj in Mark Požleb s slikama, ki jih v celoti razumemo šele s poznavanjem njegove videoumetnosti in performansov. Barbara Jurkovšek v portretni drži Madonne in Katy Parry delo vsebinsko gradi na ideologiji, Mito Gegič pa z upodobitvami lovskih zgodb vsebino vleče iz osebnega spomina.

Kaj je lepo? Razstava deluje in nenehno postavlja vprašanja in odkriva tendence mladih ustvarjalcev, v kaj se bo razvijala slikarska umetnost. Različni avtorski pristopi so v izjavah močni in glasni. Na trenutke v dobrem smislu tudi agresivni. Veliki formati so opremljeni z nasičenimi barvnimi toni, ki so v močni sinergiji z upodobljeno vsebino. V pogledu po razstavi je očitna stalnica figuralni motiv, ki se odmika od abstrakcije in pristopa nazaj k posnemanju, v realizaciji vsakdanje vsebine na prepričljiv in tudi (ne)berljiv način. Lepo slikarstvo je za nami in je tudi pred nami. Gledalčevo oko izbira, dešifrira in se odloča ter ima možnost izbire, kaj bo imenovalo kot lepo.

V priloženi fotogaleriji si lahko ogledate tisto slikarstvo, ki je pred nami.