Kolo življenja Romov skozi objektiv Jake Gasarja

Razstava je prodajna (cena fotografije je 150 evrov), zbrana sredstva pa bodo namenjena plačilu počitnic za romske in neromske otroke. Namesto v kad na Radio Študent Fotograf Jaka Gasar (na fotografiji desno) se je najprej poigraval z zamislijo o dokumentiranju življenja romskih glasbenikov. Vsako nedeljo je na Radiu Študent poslušal oddajo romskega aktivista Harisa Tahirovića. "Natočil sem si polno banjo vode, užival v romski glasbi in kar naenkrat sem se domislil spremljanja romskih glasbenikov v Sloveniji. V trenutku sem, namesto da bi si kot običajno natočil kopalno kad, odšel na Radio Študent, kjer sva se s Harisom končno tudi spoznala." Haris Tahirović je v zadnjih osmih letih poskrbel za napredek položaja Romov v Sloveniji. "Haris Tahirović je borec za vključevanje Romov v družbo. Je predsednik društva Romov in član romskega sveta v Evropi, odprl pa je tudi romski informacijski center," pripoveduje Jaka Gasar, ki je v njegovi družbi ("Bilo je lažje, ker govori njihov jezik") obiskal romska naselja v Trebnjem, Kočevju in Ribnici. K Romom je pristopil povsem neobremenjeno, brez zakoličenih stereotipov, in povsod naletel na prijazen sprejem. Sam v šali pravi, da zato, ker jim je že po videzu precej podoben.

Romska naselja kot neusahljiv vir nenavadnih zgodb

Jaka Gasar je med obiskom enega od naselij v Kočevju obiskal tudi dom, kjer se na 37 kvadratnih metrih stiska petčlanska družina, družbo pa jim dela še šesti član: ovca. Tej je že grozil konec na žaru, a so se njeni lastniki odločili, da jo obdržijo kot hišnega ljubljenčka. "Uboga na ukaz. Tako kot pes," pravi Jaka, ki ga v obiskanih naseljih ni nič presenetilo, niti to, da prebivalci naselja v Ribnici živijo brez vode in električne napeljave − elektriko imajo speljano kar iz avtomobilskih akumulatorjev − Romi iz Goriče vasi v Kočevju pa po vodo hodijo v nekaj kilometrov oddaljen gozd, kamor se hodijo napajat tudi medvedi. "Večkrat s kantami vred tečejo pred medvedi," slikovito opisuje romske obiske edinega vodnega vira, ki jim je na voljo. Pregovorna romska nečistoča je bila tokrat postavljena na laž, saj Gasar pravi, da ni važno, v kakšni baraki so ti ljudje živeli, "vse se je svetilo od čistoče".

In kaj se je zgodilo z zgodbo o romskih glasbenikih? "Kolo življenja Romov je šele začetek spremljanja romske problematike," pravi Gasar, "za romske glasbenike bo še čas."

Stane Baloh, direktor urada za narodnosti, je na odprtju razstave, to je bilo istočasno kot slikarska razstava pokojnega hrvaškega umetnika Kasuma Cane – tudi ta razstava je dobrodelna in prodajna − dejal, da je prepričan, da bo ob ogledu teh fotografij padel tudi marsikateri "stereotip v naših glavah in da bomo lahko zaživeli v mirnem sožitju z Romi".