Kino Šiška - iz kinodvorane v odprt center urbane kulture

Razpon vsebin, ki jih bo Kino Šiška nudil, bo širok, od intimnih literarnih večerov do množičnih prireditev za 800 ljudi v izvedbi slovenskih in tujih ustvarjalcev. "Naziv center urbane kulture prinaša zelo visoko odprtost kar se tiče vsebin in občinstva. Nimamo ambicije postavljati samo standardiziranih dogodkov, želimo biti tudi družabna točka. Hočemo, da objekt živi, ne pa da z obiskovalci živijo samo posamični dogodki," je povedal Kardum. Program Kina Šiška bo zvrstno in mednarodno odprt. Prinašal bo dogodke, ki bodo mrežili državo in širšo regijo, je dodal direktor centra urbane kulture.

"Na leto bo Kino Šiška gostil okoli 200 dogodkov, 70 odstotkov od teh bo glasbenih, ostali bodo plesni, gledališki, filmski in eksperimentalni," je napovedal vodja za stike z javnostjo Kina Šiška Uroš Bonšek. Edinstvenost centra se po besedah Karduma kaže v tem, da se je "oblast prvič odločila, da bo tak center, kot je Kino Šiška, ustanovila kot javno inštitucijo".

Obnova stala 6,5 milijona evrov Kino Šiška naj bi po obljubah ljubljanskega župana Zorana Jankovića vrata odprl že septembra lani, a se je obnova zavlekla za leto dni. Med razlogi zato je bilo pridobivanje raznih dovoljenj, med temi sta bili ključni gradbeno in požarno-varstveno dovoljenje. V obnovo so do sedaj vložili 6,5 milijona evrov. V ta znesek so vključena gradbena in obrtniška dela ter vsa tehnologija, kar, tako Kardum, "primerjalno gledano ni tak denar, glede na to, kaj bomo dobili". Center urbane kulture Kino Šiška obiskovalcem prinaša veliko in malo dvorano, razstavni prostor in kar dva kavarniška prostora. Velika ovalna dvorana, poimenovana Katedrala, v kateri je nekdaj brnel kino projektor, danes premore 800 stojišč oziroma 450 sedišč.

Poskrbljeno tudi za ljudi s posebnimi potrebami Velika dvorana omogoča kar štiri do pet različnih pozicij prizorišč in avditorija, na stropu je pritrjenih 43 vlek, česar po Kardumovih besedah nima nobena dvorana v širši regiji. Pri snovanju ozvočenja Katedrale so sodelovali najboljši tehnologi za akustiko, dvorana pa je v celoti prevlečena z zvočno oblogo. Upam, da je dovolj protihrupno zaščiteno, da ne bi motili sosedov, je dodal. Mala dvorana Komuna s 150 sedišči nudi prostor za intimnejše, pretežno eksperimentalne in debatne dogodke, literarne večere ter novinarske konference. Razstavam je namenjena Kamera v preddverju velike dvorane, kavarni v preddverju male in velike dvorane pa seveda druženju. V Kinu Šiška so poskrbeli tudi za posameznike s posebnimi potrebami - stavba premore dvigalo za invalide in ustrezne toaletne prostore, slušno zanko za naglušne, v delu pa so tudi taktilne table za slepe.

Koliko bo mestna občina Ljubljana na letni ravni prispevala za delovanje novega centra v Šiški zaenkrat še ni znano - "gre za predmet poziva in pogajanj za naslednje leto". Kardum je pojasnil, da morajo najprej ugotoviti, kolikšni so sprotni stroški vsebin in dela ter ostali materialni stroški. Do konca leta razpolagajo z začasnim zneskom, ki znaša okoli 240.000 evrov.

Denarna sredstva še zbirajo Glede sredstev pa ekipa Kina Šiška ne računa zgolj na ljubljansko občino. Nekaj pogodb so že sedaj sklenili s sponzorji, sredstva bodo skušali pridobivati tudi z oddajanjem prostorov. Jeseni jih čaka obisk na ministrstvu za kulturo, prijavili se bodo tudi na evropske razpise. "Skušali bomo pridobiti čim več sredstev, da bomo lahko obdržali standard nekomercialnosti," je poudaril Kardum.

Odprtje Centra urbane kulture Kino Šiška bo 28. avgusta zaznamoval koncert skupine Pankrti, ki ga bo spremljala fotografska razstava re:start, nastala ob 30-letnici delovanja slovitih ljubljanskih razgrajačev s Perom Lovšinom na čelu. Isti dan bodo v kinu odprli še razstavo fotografij Barbare Jakše Jeršič o rekonstrukciji Kina Šiška v center urbane kulture.

Z rednim programom bodo v Kinu Šiška začeli 18. septembra. Za veliki začetek otvoritvenega tedna bodo poskrbeli z uvodnim koncertom skupne turneje avantgardnih industrialcev Laibach in metropolitanskih intermedijcev Juno Reactor. Prvi teden bo neke vrste krajša napoved, kako pisane palete vsebin se lahko v Kinu Šiška obiskovalci nadejajo v prihodnje. Poleg glasbenega in gledališkega programa, razstav in performansov sta na sporedu še modna revija studia Oktober in predstavitev videa skaterjev iz ekipe Obsešen - v slogu "za vsakega se nekaj najde".

Gradnja v modernističnem slogu Kino Šiška je bil po načrtih Božidarja Gvardijančiča zgrajen leta 1962 v sklopu urbanizacije ljubljanske četrti Šiška. Najprej so v modernističnem slogu zgradili stavbo tedanje Občine Šiška, nato hotel Ilirija (danes M-Hotel), sledila je kinodvorana, namenjena razvedrilu, na koncu so postavili še trgovski center, ki je danes napol prazen. Širšo okolico Kina Šiška je v celoti zasnoval arhitekt Miloš Bonča.

Med omenjenimi stavbami je z odlokom o spomeniškem varstvu zaščitena zgolj stavba trgovskega centra, sicer so bile v Šiški zaščitene določene spomeniške lastnosti. Slednje velja tudi za Kino Šiška. Gvardijančič je s Kinom Šiška zapustil "vrhunsko modernistično arhitekturo", je menil Kardum. Pri obnovi so bili po zdajšnjih standardih zaščiteni tloris in višinski gabarit ter nekateri notranji elementi - ovalne dvorane, polžaste stopnice, tlaki ter dva originalna stebra. V celoti je bila zaščitena tudi zunanjost kina.

Kino Šiška je v nekdanji Jugoslaviji slovel po največjem ukrivljenem platnu in dobrem ozvočenju. Prvič je za krajši čas prenehal delovati konec 80-ih let. Ponovno so ga zagnali leta 1994, a ne za dolgo. Kot številne manjše lokalne kinematografe je tudi Kino Šiška izpodrinil Kolosej. In tako je leta 2001 kino v Šiški dokončno zaprl vrata. Stari obiskovalci so nekoč v Šiško hodili gledat spektakle, je spomnil direktor novega centra urbane kulture in napovedal: "To spektakelsko funkcijo bo sedaj prevzela Katedrala".