Jožica Brodarič: Nihče v Sloveniji, ki ima kapital, ne vlaga v oblikovalce

Jožica Brodarič je v slovenskem prostoru že poznano ime, ki ga številni še vedno povezujejo z modo. Pa vendar ni moda edino, kar jo zanima. Njene nagrade trend, ki imajo že več kot desetletno zgodovino, nagrajujejo modne oblikovalce, arhitekturne dosežke, fotografske presežke in se dotikajo tudi notranjega oblikovanja. Jožica Brodarič ni le modna strokovnjakinja, temveč prava slovenska modna ikona, ki je izkusila tako blišč kot tudi bedo slovenske modne industrije.

Za nami je Philips Fashion Week, prihaja International Fashion Week. Se vam zdi čudno, da je v bilo Ljubljana pred recimo tremi leti pravo mrtvilo, kar zadeva modo in modno dogajanje, zdaj pa imamo kar dva tedna mode v dveh tednih? Mislim, da je škoda, da ni neke kontinuitete skozi leta, saj ta s seboj prinese razvoj. Imamo to, kar imamo, to sta dva tedna mode v dveh tednih. Vsekakor bi pozdravila vse, ki se trudijo in ki so naredili ali pa še bodo izpeljali teden mode. Tedni mode pokažejo in predstavijo neko modo prihajajoče sezone in nam povedo, kaj imamo, kaj smo in kam gremo.

Ampak ali vseeno ni pretirano, da imamo kar dva tedna mode? Recimo Milano kot velika modna prestolnica ima le en teden mode na sezono in konec koncev ta naša dva tedna mode skupaj ne tvorita niti sedem dni, kolikor jih ima en teden, temveč pet. Kaj je s tem narobe? Ne vem, ali je kaj narobe. Sama se sicer nisem poglobila v to, ali je naziv Fashion Week, torej teden mode, zaščitena znamka ali ne in kako prosto jo lahko uporabljamo. Morda je tu le majhna nerodnost v imenih, kajti koncepti so različni. Na International Fashion Weeku bomo z izjemo kolekcije krzna, ki je sezonsko, videli aktualno modo. Na Philips Fashion Weeku, ki je za nami, pa smo, kot je to pri tednih mode običajno in po pravilu, videli kolekcije za naprej, za napoved jesen-zima 2012/13.

Če že govoriva o Italiji, je tam Camere Nazionale della Moda, zbornica, kot je na primer pri nas v okviru zbornice oddelek za tekstil. Ta oddelek ima v Italiji člane, v katerem so tako velike znamke kot tudi samostojni oblikovalci, ki nato odločajo, kdo bo nastopal na tednu mode, katere dneve in v kakšnem vrstnem redu. Nato ta organ ponudi sponzorjem, da sodelujejo pri tednu mode. Pri nas pa tega vmesnega koraka ni in imamo dva tedna mode morda zato, ker imajo predstavništva nekaterih podjetij, ki imajo matična podjetja v tujini, navodila in smer podjetja, da se promovirajo skozi modo. Tu so Philips, HTC in Mercedez-Benz, ki je sponzor tudi številnih tednov mode v tujini. Verjetno je torej prišlo naključno do tega, da se nekaj časa na naših tleh ni kaj pretirano dogajalo na področju mode, zdaj pa se, zaradi interesa sponzorjev. Razlika je torej, da pri nas tedna mode ne narekuje neka zbornica, organ ali združenje, temveč sponzorji.

Vi pravite temu naključje, jaz pa vseeno ne morem iti mimo tega, da je to tipično slovensko, da drug drugemu malce ponagajamo … Ne poznam ozadja, tako da tu ne bi mogla nič reči. Nič nimam proti temu, da sta dva takšna dogodka, in mislim, da je hvale vredno, da so se organizatorji sploh lotili takšnega projekta, da se imajo oblikovalci v Sloveniji kje predstaviti, saj le tako lahko gradijo svojo znamko in tudi mi lahko spoznamo, kdo so in na kakšno občinstvo merijo. Ne bi rekla, da si nagajajo, morda bi se morali samo drugače poimenovati. Seveda pa bo čas pokazal, kdo je tu dober in kdo bo obstal. Prireditve takšnega tipa se namreč lahko delajo, dokler je potencial – dokler bo zdržal trg, bo kapital in dokler se bodo sami oblikovalci lahko odzvali vabilu. Vemo, da nekateri oblikovalci nimajo niti svojih prodajaln in težko naredijo tako številčno kolekcijo. Verjetno bo prišlo tudi do kakšne nepotrebne tekmovalnosti med prvim in drugim tednom mode.

Kaj pa lahko pričakujemo od same predstavitve? Kako vi gledate na to? Kaj lahko teden mode prinese tako Slovencem kot tudi slovenski modni industriji? Če sva prej ugotovili, da se na našem prostoru zadnjih nekaj let ni dogajajo nič, je bilo vsekakor prepotrebno, da se naši oblikovalci pokažejo. Tukaj imajo to možnost skozi teden mode, lahko pa bi bila tudi kakšna druga modna revija. Recimo Modna Jana je s Sašem Radovičem in Barbaro Žnidar na čelu delala trinajst let modne revije, ki se sicer niso imenovale teden mode, ampak se bile ravno tako predstavitev določenega števila naših oblikovalcev in raven je bila zelo visoka. Narobe je to, da dve leti ali tri leta ni bilo nič, in zdaj je super, da je, saj imajo tako oblikovalci možnost, da se predstavijo javnosti. To je seveda najpomembneje. Sicer pa osebno v prvih vrstah pogrešam kupce in trgovce, tako imenovane "buyerje". V tujini so tedni mode zelo pomembni, to je resen posel in niso ustvarjeni le za medije. V prvi vrsti so ustvarjeni za trgovce, ki na tednih mode vidijo kolekcije in se nato odločijo, katere kose bodo prodajali v svojih trgovinah. V Sloveniji nam bo uspelo, ko bo veliko slovenskih podjetij ali pa predstavnikov tujih podjetij sedelo v prvih vrstah in bodo naročali kolekcije za svoje trgovine ter sklepali pogodbe.

Urednica mode pri reviji Elle Petra Windschnurer je sicer rekla, da so imeli eno "buyerko" iz Londona. Ampak ena verjetno ni dovolj? Seveda. Čim več jih je, več je zagotovljenega posla za razvoj. Za slovenskimi oblikovalci ni kapitala, ni močne industrije in ni močnih verig, zato tudi ni tega razvoja.

Ste sicer spremljali teden mode, ki se je zgodil v Kinu Šiška? Kako vam je bil všeč? Bila sem vse tri dni, preskočila sem le eno predstavitev ob pol sedmih. Veliko je bilo slabega, veliko je bilo dobrih posameznih kosov in nekaj tudi zelo dobrih celovitih kolekcij.

Kaj pa mladi? Vas je kdo posebej navdušil ali presenetil? Nad mladimi sem bila zelo navdušena. Oni so neobremenjeni in nad njimi ne visi hud finančni pritisk. Njihova težava je samo, kako bodo nekaj naredili. Vedo, da bodo težko kaj prodali, zato so na modni brvi zelo eksperimentirali. Še posebej mi je bil všeč prvi del revije, kjer je bilo prvih pet ali šest predstavitev odličnih.

Menite, da lahko Ljubljana konkurira Parizu ali Milanu, kar se zadeva modo? Nikakor. Niti v enem segmentu, razen v kreativnosti kakšnih modnih oblikovalcev, ki bi se v drugih razmerah lahko izkazali popolnoma drugače in se drugače tudi obnesli. Spomnimo se na primer znamke Oktober, ki je imela že veliko mednarodnih točk in potrditev, a je ni več. Škoda, da nihče v Sloveniji, ki ima kapital, ne vlaga v kreativnost in dobre kreatorje ter iz tega naredi dobro mednarodno znamko. Pri nas ni ozadja, ni močne industrije, ni kapitala, ni sistema in ni tradicije. V Parizu se je moda praktično rojevala. Oblikovalci pri nas pa nimajo zaledja, zato Ljubljana ne more konkurirati Parizu ali Milanu.

Je morda naša tradicija – tisto nekaj, kar smo je imeli – zdaj pokopana? Veliko znamk je propadlo, nekaj se jih je le delno obdržalo … Kot zdaj gledamo propad gradbeništva, se je to zgodilo slovenski modni industriji, v kateri je delalo 70 tisoč ljudi in ki je bila v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja paradna disciplina. Zdaj je teh ljudi morda le še pet tisoč in podjetja, ki so ostala, bi lahko prešteli na prste ene roke. Slika je žalostna in zdaj le čakamo, da kakšno od podjetij, ki so ostala, obrne nov list, napravi pravi posel in naredi znamko, prepoznavno tako pri nas kot tudi po svetu.

V Sloveniji ste znani kot modna poznavalka, a nekje sem prebrala, da ne marate, da vas ljudje tako ožigosajo oziroma tako označijo, saj ste še mnogo več kot le to. Najprej sem bila kreatorka. Nato sem petnajst let na televiziji vodila oddajo Trend in tam sem videla, da je slovenski modni prostor zelo majhen. Poleg mode me zanima še marsikaj, zato nisem zgolj modna poznavalka ali navdušenka. Zanima me širše polje vizualnega, zato sem že v oddaji imela tudi arhitekturo, fotografijo, stripe, ilustracijo, grafično oblikovanje in interjer. Morda me moti tudi to, da se je ta etiketa "modni poznavalec" danes prijela že marsikoga, in nisem prepričana, da jih je v Sloveniji toliko. Zato me včasih ta naziv zmoti, seveda pa sem včasih tudi polaskana, če mi nekdo nadene takšen naziv.

Morda malce krivično vprašanje, pa vendarle. Mislite, da je v Sloveniji kdo, ki vas lahko nadomesti oziroma ima takšen status na takšni ravni? Sem še polno zaposlena in imam še veliko novih načrtov (smeh). Vedno in v vsaki generaciji se pojavljajo osebe, ki so bolj kompleksne. Vidim veliko mladih, ki so zelo dobri, ki študirajo tudi v tujini, jih zanima veliko različnih področij, ki se jim posvetijo.

Kot kreativni vodja svetujete tudi našim podjetjem pri razvoju njihovih blagovnih znamk. Vsi dobro vemo, kakšen je položaj v slovenski modni industriji. Se jo da rešiti? Podjetja, pri katerih je pomembno, da imajo dodano vrednost, potrebujejo kreativnega vodjo. V tujini je to nuja, pri nas niti ne. Vsako podjetje različnih velikosti ima možnosti. Pomembna je ekipa, kajti podjetje so ljudje in vse je odvisno od njih. Pomembno je, kako so te ekipe sestavljene, kako dolgoročno lahko vidijo strateško in koliko časa bodo ljudje zdržali skupaj. Tu vidim slovensko težavo. Podjetja kadrovsko ne delujejo tako, kot bi morala, in nimajo potrebne strukture. Ljudje se prehitro menjajo in podjetja nimajo močne vizije. Trg je zelo zasičen in za vsako stvar, uspeh potrebuješ kontinuiteto več let. Rešitve so tam, kjer bodo delali na pravi način in vključili strokovno znanje.

V četrtek in petek se bo torej zgodil International Fashion Week. Organizatorji poleg slovenskih oblikovalcev obljubljajo tudi oblikovalce iz Hrvaške, Avstrije … Ga boste šli pogledat in kaj pričakujete od teh predstavitev? Bom šla pogledat in pričakujem vse najboljše. Z velikim pričakovanjem sem dočakala Philips Fashion Week, saj sem želela videti prerez slovenskega oblikovanja in enako pričakujem tudi od tega tedna mode.

Predstavili se bosta tudi dve naši nekoč najmočnejši blagovni znamki Mura in Rašica. Je to preporod teh dveh znamk? Upajmo. Bilo bi krasno, če bi podjetji zaživeli v pravo smer in končno postali pravi modni podjetji. Želela bi si, da bi s podjetji sodelovali tudi slovenski modni oblikovalci, kot je Rašica že storila z Zoranom Garevskim.

Za prijaznost se zahvaljujemo Maxi klubu.