Jože Činč: Hlače nosi bolj Doris

Pred nekaj tedni sta se z Doris poročila. Kako bi opisali vajin poročni dan v nekaj stavkih? Najprej moram povedati, da je njen petmesečni projekt uspel do zadnje malenkosti. Ona je organizirala nekje 90 odstotkov vsega, jaz sem bil le aktivni opazovalec. Želela sva si, da se poročiva na prostem, vreme je zdržalo, tako da se nama je želja izpolnila. Soboto, 28. maja, si bom zapomnil do konca življenja. Bilo je enkratno. Prebrali smo, da je padla tudi solzica? Pri Činču to ni nič čudnega. To je pri meni spontano. Sem tako in tako vedel, da bom potočil kakšno solzo. Solzice so pritekle takoj, ko sem jo zagledal. Ampak sem se brzdal, ker je bilo to šele na začetku obreda in nisem mogel nadaljevati z jokom. Za vas je to bila druga poroka. Ali je bilo zdaj drugače oziroma lažje? Tukaj mislim predvsem na tremo. Prva poroka je že tako daleč, da se je zelo malo spominjam. Pa nočem s tem metati slabo luč na prvi zakon. Z Doris se poznava že štiri leta, več kot dve leti živiva skupaj, tako da je bila poroka samo krona najinega skupnega življenja. Oba sva si to želela. Seveda je bila prisotna trema, a bilo je tudi malo adrenalina in veliko pričakovanja. Ampak nič negativnega. Bil je nek skupek posebnih čustev in lahko priznam, da je bil to do zdaj moj "the best day ever". Kako ste zaročili Doris? Ste padli na kolena? Da, padel sem na kolena. Zaprosil sem jo na predbožični večer. Presenetil sem jo, saj tega ni pričakovala. Potem sva pa kmalu določila datum, nekako sva določila, da bo to sobota, približno pet mesecev pozneje. In tista sobota je padla prav na 28. maj, ko ima Doris rojstni dan.

Kako sta se pravzaprav spoznala? Kdo je naredil prvi korak? Spoznala sva se, ko sem delal kot moderator v nekem klubu v Murski Soboti. Bila je v neki ženski družbi in je najbolj izstopala. Ona ima tak nenavaden smisel za humor. Začelo se je pa tako, da sva se začela "prepucavati" z nekimi otroškimi forami. Potem ji je bilo kar malo nerodno, ker je mislila, da je šla s temi forami predaleč in jo ni bilo na spregled kar ene tri, štiri tedne. Pozneje sva se spet naključno srečala in se začela družiti. Eno leto in pol sva bila samo prijatelja. Res je bila enkratna prijateljica, pogovarjala sva se o vsem možnem. Z njo se da res o vsem pogovarjati. Dolgo sva bila samo prijatelja, saj sva se oba bala, da bi z zvezo uničila to prijateljstvo. Potem se je pa leta 2008 zaposlila v Ljubljani in sva si nekako priznala, da se imava rada. In to zdaj traja.

Bi lahko rekli, da je humor nek vajin skupni imenovalec? Lahko bi tako rekli, da. Predvsem pa je med nama odkrit pogovor in precej humorja. Moram povedati, da je Doris tista, ki mi v zadnjih štirih letih vedno stoji ob strani, je več kot moja desna roka. Jaz sem bil po navadi tak, da sem kakšen korak naredil tudi prehitro in sem štartal na prvo žogo. Ona je pa tista, ki nekako vlaga nekaj manj čustev, je bolj realna. Naučila je tudi mene, da zdaj za kakšno stvar bolj razmislim, preden se odločim. Ona me res pozna "v nulo" in mislim, da ve, kaj je dobro zame.

Kakšen partner ste svoji Doris? Vas je težko prenašati? Joj, to je pa vprašanje za njo. Mislim, da sem čisto povprečen partner, zelo rad izkazujem ljubezen. Pri nama so božanje po roki in iskreni pogledi, poljubčki na dnevnem redu. Lahko rečem, da se imava zares rada. Mislim, da sva še kar zaljubljena.

Pravijo, da se je treba v partnerskem odnosu vseskozi truditi. S kakšnimi dejanji sami ohranite zdrav in trden odnos? Ko pride do kakšne težave ali če se je treba o čem odločiti, se usedeva in pogovoriva. Preden sem jo spoznal, sem bil nek trmast tip, ki je delal vse po svoje. Doris me je v tej smeri nekako "prizemljila" in me naučila, da ni vse dobro, kar je takoj in da niso vsi prijatelji, tisti, ki pravijo, da so. Prilagajanje je bilo zame na začetku tuje. Danes pa mi pri kakšni stvari ni težko popustiti. V končni fazi vedno prideva do skupne točke. Lahko pa povem, da hlače nosi bolj ona, kar je bilo prej zame tuje. Ampak moram povedati, da mi to ustreza, predvsem, ker je realna in zelo brihtna. V življenju je že veliko prestala. Mislim, da z mano ni težko.

Kako medijska izpostavljenost vpliva na vajino razmerje? Negativno nikakor ne. Izpostavljava se po predhodnem skupnem dogovoru in ko si oba to želiva. Nisva oboževalca rumenega tiska, da bi se nastavljala in čakala na medijsko pozornost. Eno mejo imava in mediji so tudi glede tega dovolj fer. O naju vedo že skoraj vse. Kar je pa za štirimi stenami, pa ne dava v javnost. Do vrat stanovanj jih spustiva, notri v najino intimo pa ne več. To je edino, kar nama je še preostalo.

Je bila vaša hči Kaja kaj ljubosumna na Doris? Ne, Kaja jo je že od vsega začetka zelo dobro sprejela. Imata super odnos. Kaja končuje deveti razred in bolj razume določene stvari. Kaja je bila poleg naju ena najsrečnejših na poroki. Res je vesela, da imam Doris in mi to privošči.

Najbolj romantičen trenutek skupaj z Doris? Midva sva ob romantika po duši. Ko sem prišel iz Big Brotherja in je bil tisti prvi medijski "rompompom" po finalni oddaji za nama, me je pogledala v oči in mi rekla: 'Prosim, obljubi, da me ne boš nikoli več zapustil za tako dolgo časa.' To je bilo zame najbolj romantično in iskreno. To mi je res ostalo v srcu.

Kako in kje vidite sebe in Doris čez kakšnih dvajset let? Doris me je naučila, da je treba delati korak za korakom. Normalno je, da je potreben tudi pogled vnaprej, seveda si želiva skupni dom in naraščaj, ampak delava korak za korakom. Činč se je v življenju prevečkrat zaletaval. Zdaj imam ob sebi osebo, s katero stvari načrtujeva lepo počasi. Moj moto carpe diem sicer še velja, ampak nisem več sam v tem življenju.