Je elektronska glasba "prava glasba"?

Vprašanje o tem, ali je elektronska glasba prava glasba, smo si morda pogosteje zastavljali pred desetimi leti, a tudi danes, ko večina popularne glasbe zveni dokaj sintetično v primerjavi z uspešnicami izpred 20, 30 let, očitki ostajajo, ugotavljajo pri Discovery News. Richard Devine, ki je od leta 1995 izdal pet albumov elektronske glasbe, ugotavlja, da danes na njegov priljubljeni žanr ne gledamo več kot na "umetno" glasbo. Vendar, zakaj smo jo sprejeli v mainstream in kakšne tehnološke izboljšave se nam obetajo v glasbi? Glasba in tehnologija Sprejemanje elektronske glasbe ne preseneča Paraga Chordija iz tehnološkega centra za glasbeno tehnologijo Georgia, ki zgodovino elektronske glasbe primerja z zgodovino klavirja. Klavir, kot tehnologija 17. stoletja, je prav tako poenostavil ustvarjanje glasbe, saj glasbenikom ni bilo več treba obvladati napetosti strune in loka, temveč so za želeni ton preprosto pritisnili tipko. "Prepričan sem, da so tudi takrat ljudje mislili, da klavir kot nov izum uničuje dušo glasbe," pravi Chordia. "Stvari so poenostavljene, zmanjša se človeški vložek, ljudje pa so globoko prepričani, da mora bit glasba pristna, saj izvablja tako močna čustva. Ljudje hočejo verjeti, da ne gre le za pritiskanje gumbov, ampak da njihova občutja izvablja pristen človeški izraz." Klavir tako ni uničil glasbe, temveč je ustvaril novo zvrst. Skladatelji so se posluževali tehničnih prednosti in ustvarili širok repertoar glasbe, ki je vzcvetela predvsem v 19. stoletju. Elektronski zvoki in človeška kreativnost Razvoju računalniške tehnologije je sledila tudi elektronska glasba. Vendar, ali so ljudje še vedno v središču ustvarjalnega procesa ali so se izgubili v tehnologiji? "Mislim, da tehnologija pogosto ljudi naredi lene. Ko imam na voljo preveč sredstev, se zalotim, da postanem ustvarjalno len, zato se skušam omejiti pri tem, koliko opreme uporabljam," pravi Devine. Chordia pravi, da je osnovni princip glasbil vedno enak, pa naj gre za računalniški program ali za piščal, izdelano iz kosti. "Glasba in tehnologija sta globoko prepleteni že od samih začetkov glasbe. Kaj so piščali iz kosti drugega kot pa rezultat človeškega upravljanja z viri, z oblikovanjem nečesa, kar jim je v veselje in služi nekemu namenu?" In prav to je po besedah Chordie definicija tehnologije. Ljudje manipulirajo okolje, da bi ustvarili nekaj novega, zanimivega ali uporabnega. In današnje okolje je vedno bolj elektronsko. Robotski zvoki Pri ustvarjanju zvokov za svoje albume Devine uporablja način glasbene kompozicije, ki za nekatere uteleša strah o izgubi pristnosti v glasbi – algoritmično kompozicijo. A po besedah Devina je ustvarjalnost še vedno del skladateljskega procesa. "Če uporabljaš algoritemski pristop, praviloma uporabljaš programsko opremo, kot sta Reactor ali Symbolic Composer, kjer začneš s praznim listom in na novo ustvarjaš okolje," pravi Devine. "Proces je zanimiv, saj sam lahko določiš pravila okolja ter kako se bo to okolje obnašalo." Rezultat je po Devinovih besedah pravo glasbeno odkritje. Kako lahko algoritemska kompozicija spremeni glasbo? V članku iz leta 2010 na strani Synthtopia so napovedali, da bo tako imenovana "fiksna" glasba postala stvar preteklosti ter da se bo glasba vedno bolj prilagajala fizičnim okoljem ali okusom poslušalcem. Vendar Chordia opozarja, da je "fiksna" glasba kvečjemu rezultat dobe, ko glasbo snemamo na nosilce, če ni že abstrakcija. "Glasba je morda fiksna zgolj v smislu, da jo posnemamo v digitalni obliki na računalnik, vendar bi težko rekli, da je fiksen način, na katerega jo naši možgani dekodirajo." Pred dobo posnete glasbe je glasba vedno temeljila na doživljanju poslušalcev. Če se najnovejša skladba Beyonce (še) ne odziva na počutje poslušalca, so glasbeniki svojo glasbo vedno prilagajali občinstvom. "Kot glasbenik si občutljiv na svoje občinstvo, ki kolektivno sodeluje pri ustvarjanju glasbene izkušnje. Mislim, da bo tehnologija kmalu postala del tega," meni Chordia.