Iz serije Kabare Kurac: Demoni

V Gledališču Glej so letos uvedli program Glej, rezident!, s katerim konstruktivno nagovarjajo produkcijska dejstva tukajšnjega gledališkega prostora. Eden ključnih elementov v umetnosti je čas, pravi umetniški vodja gledališča Glej Mare Bulc, ki pa se v diktatu logike neoliberalnega kapitalizma, usmerjenega h končnemu produktu, zmanjševanju produkcijskih stroškov in h gledališki blagajni, tudi v ustvarjalnem procesu vse bolj krči. Časa, namenjenega za izgradnjo predstave, je vse manj, s tem pa vse manj tudi prostora za umetnikovo refleksijo njegovega dela, vzpostavljanja pozicije, ki jo skozi svoje delovanje zavzema do sveta, in iskanje svoje estetske linije.

Bulc pravi, da so gledališki ustvarjalci še pred desetimi leti poznali okoliščine, v katerih je posamezna predstava lahko nastajala tudi pol leta ali eno leto, in tudi primere, ko je že narejena predstava bila zavržena, za tem pa nastala nova, pozitivno prakso obuja režiser. Z današnjega stališča se takšna preteklost zdi nezamisljiva, kar želijo v Gleju spremeniti vsaj za mlade ustvarjalce in jim tako v okviru enoletnega programa rezidenstva omogočiti čas za preizpraševanje, testiranje ustvarjenih situacij z občinstvom, ki prihaja na javne vaje, dogodke in ne (vedno) na končne predstave. Prostor gledališča želijo spet odpreti svobodi in eksperimentu, se posvetiti procesu ter tega razpreti tudi za in pred občinstvom.

Pri programu Glej, rezident! je pomemben ne samo ta vidik, da je program usmerjen k principu Prepustiti času čas, temveč tudi ta, da je ta namenjen na sceno vstopajočim mladim ustvarjalcem, za katere so sicer vrata gledaliških inštitucij po večini zaprta, še pravi Bulc.

"Gledališče je fajn in naj bo fajn tudi za ljudi" G-Fart so heterogena skupina mladih gledaliških ustvarjalcev in humanistov, ki jih druži skrb za gledališče, ki vse bolj izgublja svoj domet, izhodišča delovanja povzame eden izmed ustvarjalcev skupine Simon Belak, ki še pravi, da se premisleka in ustvarjanja lotevajo skozi gledališko in kritično teorijo, ki jo pretapljajo v prakso. Razlog za "nevidnost" gledališča pa vidijo predvsem v njegovi vse preveč deklarativni kritičnosti, kjer je kritično vse preveč očitno in dobesedno, prepričuje prepričane ter je hkrati brez zagona po vzpostavljanju novih prostorov mišljenja. Priložnost zato v G-Fartu vidijo tudi onkraj racionalnega, v podčrtanju čutne izkušnje.

S takšnimi in podobnimi izhodišči so se v G-Fartu lotili enoletnega teoretično-gledališko-izobraževalnega projekta, ki ga bodo uresničevali v Gleju, z njim pa občinstvo pogosto vabili v gledališke prostore. Pa naj bodo to bralni seminarji, odprte vaje, gostovanja ali antipremiere, kot raje poimenujejo prve gledališke uprizoritve. Kako in kaj se bo odvijalo skozi vse leto, bodo v obliki besedilnih refleksij ob koncu izdali v biltenu, kjer bodo obdelali vse ravni projekta, od organizacijskih do teoretskih razmislekov, ki bodo nastali.

Filozofijo skupine, čeprav opisano "s tako banalnimi besedami, a hkrati tako resničnimi", je na novinarski konferenci podala še Nina Zupančič, in sicer: "Gledališče mora biti fajn, mora biti odprt za ljudi in se ljudem tudi približati." Z dobro mero polnovrednega humorja pa je dodala, da če mu to ne uspe, pa naj "bo fajn vsaj za ustvarjalce".

Demon vseh demonov je smrt Prvi v nizu dogodkov, ki jih bodo v Gleju priredili njegovi rezidenti, se obeta že v četrtek, 28. Februarja, z Kabarejem Kurac: Demoni. Kot pravi eden izmed G-Fartovcov Aleš Zorec, so formo kabareta izbrali zaradi njegove sekvenčnosti, izhodišča, da naj bi zabaval ter z glasbo in plesom čutno nagovarjal. Formo so tako vzeli kot izgovor, da vdrejo na oder, še pravi Zorec in dodaja, da je vsebina Kabareja Kurac nastajala kot nek herbarij, v katerem so nabirali elemente, ki so jih nato zlagali skupaj na demokratičen način.

Pri ukvarjanju z demoni, kot pravi Nina Zupančič, pa so se ukvarjali tudi z demonom vseh demonov: Smrtjo. Poleg tega pa še z različnimi oblikami diskriminacije, na primer tudi tisto, "da imajo vsi pravico biti užaljeni in tudi, da se jih žali", sprevračanje družbenih pozicij in konvencij še povzema Zupančičeva.

"Vabljeni na prvi Kabare Kurac. Najprej se boste usedli na tribune in za mize s stoli, kjer boste lahko naročili pijačo. Skupina belo pobarvanih corpse paint ljudi v kopalnih plaščih bo zaplesala novozelandski haka ples," je začetek besedila, ki poziva na prvi dogodek rezidenčnega Glejevega programa. Več v živo …

G-Fartovci Bolj ali manj stalno angažiranih v delovanju skupine G-Fart je 12 posameznikov in posameznic, njihovo število pa se lahko ob posameznih projektih poveča tudi do 20. Med njimi so gledališki ustvarjalci Zala Sajko, Klemen Janežič, Vid Klemenc, Nina Šorak in drugi iz kroga okrog časopisa Tribuna, kot na primer Anej Korsika, Jurij Smrke in drugi.

Nastali so pred dvema letoma po seminarju pri režiserju Sebastjanu Horvatu, v Gledališču Glej pa so se lani predstavili tudi v okviru festivala Ex Ponto s predstavoProslava ob 60-letnici izida prve številke Tribun, ki je naletela na dober sprejem in odobravanje kritiške javnosti.