Petek, 29. 2. 2008, 13.49
8 let, 7 mesecev
Hanžek: Blokada in molk o izbrisanih obeh političnih opcij
Pri tem je Hanžek, bivši varuh človekovih pravic, na predstavitvi tematske številke Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ) z naslovom Zgodba nekega izbira danes izhajal iz lastnih izkušenj, ko je v vlogi varuha skušal pri politikih odpirati to občutljivo vprašanje.
Predstavitev boja izbrisanih za povrnitev pravic
Analizira ne le zakonodajo, temveč pisci prispevkov predstavljajo večletni boj izbrisanih za povrnitev pravic, analogijo z boji za pravice v Latinski Ameriki, kritično analizo predloga ustavnega zakona in analizo vladne retorike. Izbris umeščajo v evropski in post-jugoslovanski kontekst. Publikacija prinaša obsežno kronologijo dogodkov, povezanih z izbrisom. ČKZ je nastal v sodelovanju z izbrisanimi, prek njihovih osebnih "zgodb" in usod.
Avtorske članke so prispevali Marta Gregorčič, Vlasta Jalušič, Neža Kogovšek, Andrej Kurnik, Uršula Lipovec Čebron, Borut Mekina, Igor Mekina, Marta Stojić, Imma Tuccillo Castaldo, Svetlana Vasović, Boris Vezjak in Jelka Zorn.
Kronologijo je pripravila Sara Pistotnik. Dodani so intervjuji z zdravnikom Aleksandrom Dopliharjem, pesnikom in univerzitetnim profesorjem Borisom A. Novakom, aktivistom in profesorjem Robertom Pignonijem ter aktivistom in ustanoviteljem dveh društev izbrisanih Aleksandrom Todorovićem.
Članica uredništva ČKZ Marta Gregorčič je izpostavila politično neodgovornost ključnih osebnosti v politiki v zadnjih 16 letih, odgovornih za izbris. Napovedala je skorajšnji prevod te številke v angleški jezik.
Igor Mekina je pripomnil, da so ob pisanju o izbrisanih novinarji že "ostareli". Spomnil je, da je bila zgodba o izbrisanih odkrita v letih 1992-1994, vendar se v "mainstream" medije dolgo ni prebila. Neža Kogovšek je analizirala ustavni zakon o izbrisanih, in sicer osnutek iz leta 2005. Lanski vladin predlog pa je po njenih besedah "še bolj restriktiven".