Gušti: Slovensko glasbo bi rad pripeljal na jug

Med priznanimi slovenskimi glasbeniki, ki bodo jeseni izdali novo ploščo, je tudi Miha Guštin – Gušti. K svojem tretjem samostojnem albumu je povabil hrvaško pevko Emo Gagro, za katero pravi, da je odlična vokalistka, ki kljub medijski neprepoznavnosti z glasbo živi že vse življenje, saj je med drugim pela prvi vokal v cerkvenem pevskem zboru. Z novo ploščo želi slovensko glasbo pripeljati tudi drugam, predvsem na jug. O njegovem prodoru pričata singla Sijene in Igra, ki sta se že povzpela na najvišja mesta lestvic hrvaških radijskih postaj. Pred približno enim mesecem ste dopolnili 40 let. Ste ob prelomni letnici občutili kakšno krizo ali morda naredil kakšno analizo svojega življenja in dela? Nisem občutil nobene krize, prav tako nisem naredil nobene analize. Dan je šel mimo, kot da se ni zgodilo nič.

In če bi zdaj tako na hitro preleteli svoje glasbeno udejstvovanje, bi rekli, da ste zadovoljni? S tem, kar sem naredil v svoji 20-letni glasbeni karieri, zelo. Dvomim, da bi lahko dosegel še več. Tega sicer nikoli ne veš, ampak ... Za slovenske razmere bi rekel, da je moj glasbeni doprinos velik dosežek.

Na prvi samostojni plošči Dolce vita iz leta 2002 so vaše avtorske pesmi prepevali različni glasbeni izvajalci. Med njimi je bila tudi Polona Kasal, ki je bila takrat popolnoma neznan obraz na slovenski glasbeni sceni. Kje ste jo odkrili? Nanjo me je opozoril glasbeni producent Žare Pak, ki je s Polono sodeloval, ko je pri skupini Plan B pela spremljevalne vokale. Takrat je snemala v istem studiu kot jaz. Za svojo ploščo Dolce vita sem iskal še vokalista, ki bi odpel eno oziroma dve pesmi. Žare mi je pokazal demo posnetke, ki jih je Polona posnela s skupino Plan B, in ko sem zadevo slišal, sem se odločil, da jo povabim k projektu.

Plod sodelovanja s Polono je tudi album GP, ki je izšel leta 2005. Čeprav so vajino sodelovanje spremljale odlične kritike, sta se po sedmih letih delovanja razšla. Je bilo krivo glasbeno razhajanje? Res je. Krivo je bilo predvsem glasbeno razhajanje. S Polono sva bila skupaj osem let, če se ne motim, in po dolgih letih skupnega sodelovanja sva začela zoreti vsak v svojo smer, dokler ni prišlo do takega razcepa, da je med nama nastal prevelik konceptualni prepad, ki nama je onemogočal nadaljnje sodelovanje.

Morda veste, če bo Polona nadaljevala svojo glasbeno pot? Vem, da se še vedno glasbeno udejstvuje in da dela svoj projekt. Kaj točno, vam ne morem izdati. Ne zdi se mi niti prav, da govorim v njenem imenu. Bo že pokazala, kaj je naredila. Jaz že komaj čakam, da slišim.

Trenutno pripravljate tretji samostojni studijski album. Že veste, kdaj bo izšel? Celotni projekt bo izšel septembra. Septembra lani smo izdali prvi singel in po novem letu še drugega, da smo vsaj malo razkrili, kaj vse se bo našlo na novi plošči.

K sodelovanju ste povabili hrvaško pevko Emo Gagro. Kje ste jo spoznali? V glasbenih krogih. Z glasbeniki iz Zagreba, Beograda in Ljubljane se velikokrat srečujemo po koncertih in tako sem na enem spoznal Emo. Beseda je dala besedo in povabil sem jo na avdicijo, ki sem jo izvedel, ko sva se s Polono razšla. Med vsemi pevkami, ki so prišle na avdicijo, je bila Ema tista, ki me je najprijetneje presenetila.

Kaj je bilo tisto, kar vas je pri njej najbolj pritegnilo? Predvsem je bila samosvoja. Imela je nek poseben izraz petja, ki ga pri drugih kandidatkah nisem opazil.

Zanimivo je tudi, da ste k sodelovanju spet povabili žensko, vokalistko. Naključje ali premišljena poteza? Vokalistko sem iskal, ker bi ploščo morala izdati s Polono, zato so bila tudi vsa besedila napisana za žensko. To bi težko odpel moški. Ker pa je Ema s Hrvaške, sem vsa besedila nato prepesnil v hrvaščino.

Kdo so, poleg vas z Emo, še drugi vidnejši akterji na plošči? Sam sem za novo ploščo prispeval besedila in glasbo. Preostali vidnejši akterji so še: Peter Dekleva na kitari, Andrej Zavašnik na bobnih, Anej Kočevar na baskitari in Jernej Jurc na klaviaturah. Za aranžma je skupaj z bendom poskrbel producent Zmago Šmon, ki je kar nekaj časa prebil v Londonu in na Švedskem, kjer je kot producent sodeloval z nekaterimi velikimi skupinami. Zdaj živi in dela v Sloveniji.

Koliko skladb bo na novem albumu? Na novem albumu bo 11 skladb. Od teh sem kot avtor podpisan pod desetimi, avtor enajste je Peter Dekleva.

Bodo pesmi, tako kot sta prva dva singla Sijene in Igra, v hrvaškem jeziku? Ja, vse bodo v hrvaškem jeziku.

Si lahko obetamo tudi kakšno slovensko različico pesmi? Za zdaj o tem ne razmišljam. Ema nikoli ni bila v stiku s slovenščino, zato je ne bi silil v petje v našem jeziku. Glasbo jemljem zelo resno in težko bi poslušal nekoga, za katerega se sliši, da se sili peti v drugem jeziku. Hkrati je njena izraznost petja v hrvaškem jeziku zelo močna. Res pa je, da Ema na koncertih prepeva vse Polonine pesmi v slovenščini in lahko rečem, da ji gre zelo dobro, tako da brez skrbi, slovenski jezik ostaja.

V zadnjem videospotu za skladbo Igra ste pokazali kar nekaj igralskega talenta. Obstaja kakšna skrita ljubezen do igralskega poklica? Tovrstne ljubezni nisem nikoli gojil, niti nisem imel nikdar želje po igralskem poklicu. Očitno kanček talenta je. Ne vem. Tudi sebe sem presenetil. Vsekakor veliko raje snemam videospote, v katerih je akcija, kot da se moram samo postavljati pred kamero.

Predvidevam, da boste izid nove plošče pospremili s promocijskim koncertom. Res je. Ta bo 25. novembra v Kinu Šiška v sklopu YU GO! večera. Na koncert bomo povabili tudi tuje in domače glasbenike. Trenutno še vedno potekajo dogovori o tem, kdo bo gost, tako da vas vabim, da na siol.net oddate komentar in izrazite svojo željo.

Kakšni so vaši načrti ali morda želje za prihodnost? Načrt in želja za prihodnost je, da na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni pokažemo, da znamo tudi mi delati dobro glasbo in da se bo tudi na njihovih radijskih postajah vrtela slovenska glasba – ne samo hrvaška na slovenskih. To mi je v izziv, saj ne vedo, da imamo tudi v Sloveniji dobro glasbo. To bi zato rad pripeljal drugam, predvsem na jug.

To so enkrat že storile skupine, kot so Buldožer, Videosex, Pankrti, a od takrat je minilo že 30 let. V teh letih pa, razen morda Zorana Predina, ni nihče naredil nič. Na žalost. Težava je, ker ne vedo in ne spremljajo, kaj se dogaja pri nas. Zdaj, ko imam besedila v hrvaščini, sem naenkrat začel na YouTubu in na svoji spletni strani dobivati veliko pozitivnih odzivov z juga. Rekel bi, da je 80 odstotkov vseh komentarjev iz Srbije, Bosne in Hrvaške, preostalih 20 pa iz Slovenije.

Pa se vam zdi, da je hrvaški trg odprt za slovenske izvajalce? Mislim, da je kar precej zaprt. Hrvaška glasbena scena ima zelo močne glasbene sindikate, prav tako so o njihovi glasbi zelo ozaveščeni mediji, tako da zraven spustijo samo še anglo-ameriško glasbo. Za slovenskega glasbenika je tako prodor na hrvaški trg težak.

Se singla Sijene in Igra že vrtita na hrvaških radijskih postajah? Seveda. Tako Sijene kot Igra sta prišla na najvišja mesta lestvic vseh radijskih postaj, kar je velik uspeh.

To pomeni, da vas bomo zdaj hodili poslušat samo še na jug? Daleč od tega. Na Slovenijo nisem pozabil in tukaj trenutno največ koncertiram. Trudimo pa se, da bi koncertirali še kje drugje (na Hrvaškem, v Srbiji), v kar pa je treba vložiti kar precej truda. Sam sem na jugu še skoraj nepoznan, zato je odpiranje novega imena tam prav tako težko kot pri nas. Ampak za zdaj nam gre. Skladbe se uvrščajo na glasbene lestvice in lahko rečem, da smo na pravi poti.