Gradišnik: Ni mu žal, da je prevajal, ko bi lahko pisal

Kot je povedal v pogovoru za Sobotno prilogo Dela, si je že od študijskih let dalje prizadeval, da bi spoznal kar največ velikih ali sicer zanimivih del iz tujih književnosti. "Že od študijskih let dalje sem si prizadeval, da bi spoznal kar največ velikih ali sicer zanimivih del iz tujih književnosti, čeprav po vojni velik del zahodne literature pri nas ni bil zlahka dostopen. Sčasoma se mi je le izoblikovala predstava o tem, katera besedila bi bilo najbolj vredno predstaviti slovenskemu bralcu," je povedal nagrajenec, ki se je tujih jezikov v veliki meri naučil kot samouk.

"Povojni režim zahodni umetnosti res ni bil naklonjen; to se je pokazalo tudi ob izidu dveh mojih prevodov, Vercorsove zbirke novel Oči in svetloba in Hemingwayjevega romana Komu zvoni. Sploh so bili prevodi iz zahodni literatur bolj redki. Pozneje so imeli uredniki očitno bolj proste roke pri objavljanju tujih besedil in tudi več razumevanja za novosti."

Gradišnik je priložnostno prevajal tudi iz slovenščine, zlasti poezijo. Na vprašanje, katere slovenske avtorje 20. stoletja bi bilo nujno posredovati tujini, odgovarja: "Mislim, da so danes možnosti za prevajanje slovenskih literarnih del v tuje jezike precej boljše, kakor so bile pred leti. Vem za kar nekaj prevodov, ne le poezije, ampak tudi obsežnejših proznih del uveljavljenih avtorjev. Nisem pa več dovolj na tekočem, kako je z mlajšimi avtorji."

Na vprašanje, na kaj je najbolj ponosen, pravi: "Težko bi rekel, da sem na kaj posebej ponosen, mi je pa vselej v zadoščenje, kadar opazim, da se je moje - in ne samo moje - prizadevanje za čisto in dobro slovenščino kje vsaj do neke mere prijelo." Sicer pa mu ni žal, da je zaradi prevajanja zadušil druge vrste literarnega ustvarjanja.

Prešernova nagrada za prevajalsko delo po Gradišnikovi oceni vsekakor kaže, da postaja to delo v zavesti kulturne javnosti bolj cenjeno kakor poprej. "Na podcenjevanje prevajalca pa kaže, če je v knjigi natisnjen na slabo vidnem mestu, pa tudi to, da v knjižnih ocenah marsikdaj sploh ni naveden, kaj šele, da bi bil prevajalski delež v besedilu ustrezno ocenjen," je še povedal za Sobotno prilogo.