Dolenjski muzej bo predstavil arheološka izkopavanja 2007

Predstavili bodo tudi nekatere nove arheološke predmete, ki so jih restavrirali v delavnicah Rimsko germanskega centralnega muzeja v Mainzu v Nemčiji. Kot je povedal vodja izkopavanj, arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ, sistematična izkopavanja na novomeški Kapiteljski njivi potekajo okroglo četrtino stoletja, na tem območju pa je bilo doslej odkritih veliko število grobov iz kasne bronaste dobe, 32 velikih rodovnih gomil iz obdobja starejše železne dobe in halštatske kulture ter obsežno plano grobišče iz mlajše železne dobe oziroma latenske kulture. Po njegovi sodbi so prazgodovinski prebivalci novomeškega območja na tem prostoru pokopavali celo tisočletje, od leta 1000 pred našim štetjem do 1. stoletja pr.n.št. oziroma prihoda Rimljanov.

Po Križevih besedah je lansko zavarovalno arheološko izkopavanje na Kapiteljski njivi potekalo od sredine aprila do prvih dni julija 2007, pri čemer so raziskali 560 kvadratnih metrov zahodnega temena griča, našli in dokumentirali pa 46 starejše železnodobnih skeletnih grobov, ki so sodili v tri železnodobne rodovne gomile. Iz obdobja pozne bronaste dobe in tako imenovane kulture žarnih grobišč so izkopali 21 žganih žarnih grobov.

Pri delih so odkrili okoli 260 arheoloških predmetov, ki jih je po izkopavanjih potrebno restavrirati in opredeliti. Med gradivom, ki so ga našli lani, Križ izpostavlja grob svečenice z bronastim sceptrom oziroma kultnim žezlom iz 6. stoletja pr.n.št., ki so ga že prepeljali na restavriranje v delavnice Rimsko germanskega muzeja v Mainzu, s katerim novomeški Dolenjski muzej sodeluje več desetletij.

V Mainz so prepeljali tudi najdbe iz centralne grobnice gomile XXIX, ki naj bi jo, kot so ugotovili pri izkopavanju, izropali že prazgodovinski sodobniki, a je kljub temu v njej ostalo dovolj predmetov, da lahko grob časovno in kulturno pripišejo veljaku - knezu iz okoli leta 700 pr.n.št.

Kot meni Križ, najdeni grobovi dodatno opredeljujejo družbene in ekonomske danosti halštatske družbe na Dolenjskem v 1. tisočletju pr.n.št., predmeti pa sodijo v klasični repertoar tovrstnih grobov. V ženskih grobovih so našli steklen, bronast in jantaren nakit, v moških grobovih pa železno in bronasto orožje. Med lončenimi pridatki lanskih najdb izstopa lončena situlasta posoda v grobu XXX/4, ki po obliki in načinu krašenja z vodoravnimi pasovi posnema dragocene situle iz bronaste pločevine.

Tokrat bodo predstavili tudi nov knežji pokop s situlama, ki so ga v Novem mestu odkrili leta 1995, lani pa so gradivo groba XXIX/2 s sceptrom oddali v restavriranje v Mainz. Predmeti iz tega bogatega groba so bili močno poškodovani, kljub temu pa bronasti deli pasu, železno napadalno orožje in namerno poškodovana bronasta čelada negovskega tipa ter dve bronasti situli opredeljujejo grob kot nov knežji pokop v Novem mestu.

Po Križevi sodbi sodi grob v 3. stoletje pr.n.št, značilno zanj in vse grobove odkrite na Kapiteljski njivi pa je izredno slabo stanje gradiva. Najdišče je vkopano v nepropustno in kemično agresivno ilovico, tako je slabo odtekajoča voda skozi čas predmete močno načela, svoje je opravila tudi intenzivna kmetijska obdelava tal na tem območju vse do izkopavanj.

Arheologi vsako leto sproti opažajo vse večjo načetost najdb, kar govori v prid tezi, da najdbam bolj kot naravni vplivi škodijo ostanki kemičnih gnojil in škropiva.

Raziskovanje Kapiteljske njive bo strokovna ekipa Dolenjskega muzeja letos nadaljevala junija, po odprtju nove stalne arheološke razstave tea muzeja. Izkopavanje bo tudi zadnje iz niza, podprtega s sredstvi t.im. kulturnega tolarja za reševanje najpomembnejše dediščine.

Stroški za izkopavanja letno znašajo okoli 40.000 evrov, novomeška občina jih je letno podprla še s 5000 evri. Kako bo poslej, Križ ne ve. Prvotno so menili, da bo na območju Kapiteljske njive dela za pet let, a se je izkazalo, da gre za obsežnejše grobišče, pred hitro napredujočim propadanjem pa bi bilo potrebno zavarovati še precej večjo površino.