Čebelarski muzej v Radovljici, ki je s svojim bogatim gradivom postal ena od znamenitosti kraja in celotne države, letos praznuje 50-letnico delovanja.
V okviru tega bodo drevi ob 18. uri v radovljiški graščini odprli dokumentarno razstavo o zgodovini muzeja in pripravili recital Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture.
Za začetnika čebelarskega muzeja velja Avgust Bukovec
Kot je ob jubileju povedala kustodinja muzeja Ida Gnilšak, je pobudo za zbiranje čebelarskega gradiva, ki je izrazito slovensko, pred desetletji dal v Radovljici rojeni Avgust Bukovec, ki danes velja za začetnika čebelarskega muzeja. Takrat je v Ljubljani za hranjenje gradiva dal na razpolago svoj čebelnjak, ki pa je hitro postal premajhen, in ko se je iz radovljiške graščine v Kranj preselil pokrajinski muzej, so čebelarji v Radovljici videli idealno lokacijo za svoj muzej.
Zasluge za nastanek muzeja tudi Erženu in skupnosti
Veliko podporo ideji je izkazalo tudi tedanje vodstvo občine na čelu s tedanjim županom Jakobom Erženom, ki je po besedah Gnilškove imel izjemen posluh za kulturno dediščino. Hkrati je krajevna skupnost računala na obiske številnih turistov z bližnjega Bleda in Radovljica je postala kraj, kjer se je gradivo o čebelarstvu zbiralo, hranilo in predstavljalo.
Slovenci imamo kranjsko avtohtono raso čebele
Danes daje muzej na stalni razstavi, ki jo občasno dopolnjuje, poudarek kranjski avtohtoni rasi čebele, tehnologijam čebelarjenja, ki so se spreminjale skozi čas, in panjskim končnicam, ki veljajo za svetovni fenomen v ljudski umetnosti. V muzeju prikazujejo tudi lokalne zanimivosti, saj se čebelarstvo v Prekmurju na primer zelo razlikuje od čebelarstva na Gorenjskem, namen muzeja pa je čim bolj natančno in zanimivo prikazati pestrost slovenskega čebelarstva.
Ob jubileju so izdali priložnostno znamko
Ob 50-letnici muzeja so ob že tradicionalnem pripravljanju razstav o zgodovini čebelarskih društev pripravili razstavo v slikah, ki na desetih panojih predstavlja ključne dogodke zadnjih desetletij. Ob jubileju so izdali priložnostno znamko, katere motiv je tipična podoba slovenskega vrta s čebeljnakom, čebelarjem in panjskimi končnicami.
Letos je muzej imel 11.000 obiskovalcev
Direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar Vidic je prepričana, da si je čebelarski muzej v svoji zgodovini ustvaril neko razpoznavnost ne le v domačem okolju, temveč v celotni Sloveniji in tudi širše v Evropi in svetu. O tem pričajo domači in tuji obiskovalci, ki so jih letos skupaj našteli okoli 11.000. V zlati dobi muzeja, v 70-in in 80-ih letih, se je sicer število obiskovalcev gibalo tudi okrog 14.000, vendar sedaj Čebelarski muzej vrzel zapolnjuje s številnimi udeleženci drugih prireditev, ki jih organizira.
Velika uspešnica muzeja je potujoča razstava panjskih končnic
Velika uspešnica muzeja je potujoča razstava panjskih končnic, s katero je gostoval že po vseh državah nekdanje Jugoslavije, v Nemčiji, Franciji, na Danskem in Irskem ter drugod. "Povsod smo bili deležni odobravanja in nekatere smo z našo posebnostjo - panjskimi končnicami kar malo presenetili, saj so šele na ta način začeli spoznavati našo kulturo," je dejala Štekar Vidičeva, ki meni, da je bila ta slovenska posebnost sprejeta v evropsko kulturno dediščino.
V bodoče načrtujejo digitalizacijo dokumentacije
Letos bo Čebelarski muzej s potujočo razstavo gostoval na Češkem. V načrtih za prihodnja leta pa imajo digitalizacijo dokumentacije in prenos podatkov na splet. Prva naloga muzeja pa ostaja ustvarjanje občutka pripadnosti in vzajemnega sodelovanja med občani, lokalno in čebelarsko skupnostjo.
4
