Francoski slikar Henri Rousseau, znan pod vzdevkom Carinik, je bil eden od pionirjev moderne umetnosti, a ne tako zelo "naiven".
Ob stoletnici njegove smrti so v muzeju Guggenheim v Bilbau ta teden odprli retrospektivo njegovih del. "Zelo dobro je vedel, kaj dela," je povedal komisar razstave Philippe Buttner.
Na ogled 30 slik
Na razstavi, ki bo v baskovski metropoli odprta do 12. septembra, je na ogled okoli 30 slik. Pred tem so bile v okviru slikarjeve retrospektive v organizaciji Sklada Bayeler v začetku letošnjega leta razstavljene že v švicarskem Baslu. Za predstavitev v Bilbau so jim dodali nekaj manj znanih Rousseaujevih slik, ki jih hranita muzeja v Pittsburghu in Filadelfiji v Združenih državah.
Nešolan in anavtgarden umetnik
Carinik Rousseau (1844-1910), ki velja za mojstra francoske naive, je bil v resnici "nešolan in avantgarden umetnik", vplival je na mnoge slikarje, kot so Matisse, Picasso, Braque in Leger, je spomnil Buttner. Po njegovih besedah je skrivnostni umetnik, doma iz Lavala v dolini reke Loire, v svoja dela vpeljal "nov koncept prostora" in bil med prvimi, ki je snoval "imaginarne pejsaže" ter tako presekal z "impresionizmom, ki je bil tedaj na višku".
Gre za njegove slavne "džungle", več primerkov je tačas razstavljenih tudi v španskem Guggenheimu. Med njimi je slika "Joyeux farceurs" (Veseli burkeži) iz Filadelfijskega muzeja. Imaginarni pejsaži visijo ob pejsažih Pariza in portretih. Med slednjimi je tudi podoba francoskega pisatelja Pierrea Lotija.
3
