Bruselj in slovenska kultura: Plečnik v muzeju, Prešeren na marmorju

Med izvedbeno najzahtevnejše sodita Projekt Plečnik v bruseljskih Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije in spomenik Sloveniji pred palačo Sveta EU v Bruslju. Narodna galerija je v obeh primerih sodelovala z arhitektom Borisom Podrecco. Omenjena projekta sodita v celostno likovno obeležitev Slovenije v Bruslju, ki je zaobjemalo tudi opremo dveh VIP prostorov v palači Sveta EU in postavitev replike Plečnikove ure v palači Sveta EU. Za izvedbo je bila na razpisu ministrstva za kulturo izbrana Narodna galerija, avtor celostnega projekta pa je mednarodno priznani arhitekt Boris Podrecca.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja projekta in direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, so s predstavitvijo zelo zadovoljni. Razstava Projekt Plečnik je na ogled med 14. majem in 20. avgustom, trajno spominsko obeležje pred palačo Sveta EU pa stoji od 11. junija. Več o samem projektu, še posebej Projektu Plečnik, je povedal Podrecca.

Preplet umetnosti in življenja Razstava v bruseljskih Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije razvije specifične tematike mojstra ter jih postavi v peterokrako zvezdo, kot morfološki emblem razvoja mesta. Kot je poudaril Podrecca, razstava prikazuje preplet umetnosti in življenja. Preko filma, avtor je Amir Muratović, je prikazan dinamičen odnos arhitekture v prostoru, medtem ko makete in risbe zasedajo statičen prikaz Plečnikovega opusa.

Vse predstavljene tematike, sakralna, mestna in krajinska arhitektura, se centrično združijo v visokem steklenem vertikalnem stolpu s Plečnikovim portretom v zenitu inštalacije. V sredino steklenjaka je postavljena Plečnikova delovna miza z arhitektovim risalnim priborom, zraven sta še klobuk in skodelica, kar, ponovno, daje razstavi določeno živost.

V razstavnem prostoru so razvrščeni posamezni otoki, na katerih so razstavljene različne teme, kot so pohištvo, drobni predmeti, luči in znameniti kelihi. Osrednjo postavitev obdaja povezovalni obroč, ki v tekočem nizu fotografij kronološko predstavi celoten Plečnikov opus.

Projekt pritegnil številne obiskovalce Generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek, ki je avtor kataloga, fotografij in strokovni svetovalec pri razstavi, je dodal, da je Projekt Plečnik doslej pritegnil že številne obiskovalce. Žal ustvarjalci, tako Prelovšek, niso razpolagali z visokimi finančnimi sredstvi, na ogled so torej le domači Plečnikovi artefakti, tistih iz tujine si niso mogli privoščiti.

Pred palačo Sveta EU od srede stoji tudi obeležje iz hotaveljskega marmorja, na katerem je izspisan prvi verz Prešernove Zdravljice "Žive naj vsi narodi" v 23 uradnih jezikih EU. Kot sta pojasnila Jakijeva in Podrecca, je postavitev obeležja spremljalo kar nekaj težav. Po mnenju pristojnih evropskih strokovnjakov je bila namreč prva različica obeležja s konturo Slovenije preveč "slovenska".

Po presoji vodje sektorja za promocijo in mednarodno sodelovanje na ministrstvu za kulturo Tanje Orel Šturm je odločitev s Prešernovim verzom v različnih jezikih ustrezna rešitev, nenazadnje je leto medkulturnega dialoga, kar dobro ponazarja prav začetek Zdravljice - "Žive naj vsi narodi".