Borut Omerzel: Na naslovnici Playboya bi bilo zanimivo videti Tino Maze

Decembra 1953 je čez lužo vzklila prva številka revije Hugha M. Hefnerja, ki se je poleg življenjskega stila začela dotikati tudi prepovedanih tem. Že prva številka Playboya z golo Marilyn Monroe na sredini revije je začela rušiti tabuje, sprva v Ameriki, sčasoma pa je revija s svobodomiselnostjo in odprtostjo obkrožila svet. Mi smo svojo različico dobili skoraj petdeset let pozneje.

Naziv prvega moža kultne moške revije pri nas zlahka nadenemo Borutu Omerzelu, uredniku slovenske različice Playboya, ki z revijo diha od prve številka že dobro desetletje. Sprva je skrbel za slovnično pravilnost in knjižne recenzije, v začetku leta 2009 pa prevzel urednikovanje. Belokranjec po rodu priznava, da je njegova služba sanjska, čeprav ga vsako jutro v pisarni ne pričaka kakšna zajčica. Se pa kdaj zgodi tudi to.

Letos je minilo deset let od izdaje prve slovenske številke revije Playboy, pri kateri sodelujete že od samega začetka. Kako se je v vseh teh letih slovenska različica razvijala in spreminjala? Lahko rečem, da je revija vsako leto boljša. Prejel sem jo v zelo dobri kondiciji, kar pomeni, da so že prejšnji uredniki svoje delo opravljali vrhunsko. Vsak od njih je k reviji pripeljal tudi nove ljudi, ki so s seboj prinesli nov pogled. In ravno to, da lahko delamo z različnimi avtorji, tako fotografi kot novinarji, je za revijo prednost. Revija tako bralcem ponuja različne poglede in mnenja o določeni temi, sicer pa Playboy že od samega začetka, torej od leta 1953, temelji na svobodomiselnosti in odprtosti.

Si zdaj po desetih letih na katerem področju dovolite kaj več? Na primer pri izbiri vsebin? Pri izbiri vsebin ni tabujev, o čemer priča tudi izbira naših kolumnistov. Na primer Max Modic je eden takih provokativnih piscev, ki se dotika tudi kakšnih mejnih stvari.

Na kaj morate biti pri ustvarjanju slovenske različice še posebej pozorni, glede na to, da gre za licenčno revijo? Playboy po celem svetu temelji na odprtosti, kar pomeni, da imamo ustvarjalci povsem proste roke, zato je delati to revijo užitek. Za urednike po vsem svetu je predpisana le oblika, kar pomeni, da so v vsaki reviji: veliki intervju, krajši intervju, članki z različnih področij (gastronomija, avtomobilizem in tako dalje), forum in seveda gola dekleta.

Čeprav Playboy velja za najbolj brano moško revijo, po vsej verjetnosti tudi njej ne prizanaša kriza na trgu tiskanih medijev. Kako se spopadate z upadanjem branosti? Upadanja branosti pravzaprav ni, saj imamo zvest krog bralcev. Po izdaji jubilejne junijske številke letos pa se je branost celo nekoliko povečala. Seveda opažamo, da se kakšen mesec proda kakšen izvod manj, a tega ne pripisujem toliko krizi tiska, ampak splošni recesiji.

Poleg kakovostnih in raznovrstnih vsebin je revija znana tudi po fotografijah golih deklet. V enem od intervjujev ste dejali, da so Playboyeve fotografije izjemno erotične, umetniško narejene in namenjene uživanju v vrhunski stvaritvi narave. Za kakšen umetniški koncept bi rekli, da gre? Pri Playboyu gre za to, kar piše na naslovnici: "Vse, kar moške zabava." Ko človek vzame Playboy v roke, ga mora nekaj razveseliti. Tako s fotografijami golih deklet skrbimo za ravnotežje med lahkotnimi in resnimi temami, ki jih ponujata na primer forum in intervju. Glede umetnosti pa … Slovenski pregovor pravi: vsake oči imajo svojega malarja, in nekaterim je nekaj, kar naredimo, všeč, spet drugim ne, po drugi strani pa je zanimiva prav ta raznovrstnost okusov.

V istem intervjuju ste poudarili tudi, da je ženska unikum narave. Kako gledate na poplavo silikonskih vsadkov? S svojim telesom lahko vsakdo počne, kar želi, in to zagovarja tudi Playboy. Če me sprašujete osebno, pa mi je všeč naravno.

Večna dilema je vprašanje o pretirani uporabi Photoshopa. Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da ga je preveč? Obstaja čudovit film o Playboyu, ki so ga naredili pri nemški televiziji Arte in ki med drugim prikazuje studio, v katerem se fotografije dodelajo. Na fotografiranju se namreč lahko zgodi, da svetloba ni takšna, kot bi si jo želeli, zaradi določenih okoliščin pa tudi ten kože ni takšen, kot je naraven. Te stvari se popravijo, a posegi so minimalni. Težimo k temu, da žensko prikažemo takšno, kot je.

Kako pa se spopadate z morda največjim očitkom o prikazovanju žensk kot objekta za zadovoljevanje moških? Zanimivo bi bilo, da bi si ti, ki Playboyu to očitajo, pogledali zgodovino revije in spoznali, kaj je Playboy leta 1953 naredil najprej v ZDA, ko je razbil določene tabuje. Ko je znana feministka inkognito delala kot zajčica v Playboyevem klubu v New Yorku, v katerem je intervjuvala določene zajčice in Playboyeva dekleta, ki so tam delale, se je pozneje izkazalo, da so bila dekleta v teh klubih zelo dobro plačana. Z denarjem so si lahko plačala šolanje in si odpirale nove poti. Kaj nekdo naredi s tem, ko dobi priložnost za fotografiranje, pa je odvisno od vsake posebej.

Leta 2006 je v slovenskih medijih odjeknila tudi pritožba potrošnikov na Playboyeve jumbo plakate, na katerih je bilo golo dekle. Takrat so vas celo obtožili, da gre za pornografsko revijo. V odgovoru na pritožbo ste zapisali, da razumete, da so nekateri puritanci imeli težave s Playboyem, ko je pred petimi desetletji začel izhajati v ZDA, v današnjem času pa je to težko razumljivo. Zakaj je po vašem mnenju pred petimi leti prišlo do tako burnega odziva? Vedno bodo ljudje, ki jim določene stvari, kot je golota, ne bodo všeč. Omenjeni oglas je bil popolnoma estetski. Če danes pogledamo na primer kakšne oglase za spodnje perilo, je med njimi marsikateri veliko bolj erotični, kot je bil ta. Ne bi se spuščal v detajle, a v omenjeni tožbi je šlo za določen krog ljudi, ki jih je oglas zmotil.

Oglaševalsko razsodišče je ugotovilo, da je omenjeni oglas kršil 6. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa, torej da je sporni oglas iritiral potrošnike in ni bil skladen z zahtevami kulturnega okolja. Vas je ta ugotovitev presenetila? Tako je razsodilo Oglaševalsko razsodišče in sodbe ne bi komentiral, saj je zadeva stara pet let. Takrat smo vzeli na znanje, da določen krog ljudi te stvari tako sprejema. Je pa Playboy v Slovenijo prinesel tudi detabuizacijo določenih tem, in to je tudi naš namen. Sicer pa se brez provokacije, ki je lahko čisto dobronamerna, včasih stvari ne premaknejo.

Za revijo Playboy so svoja oblačila odvrgle tudi nekatere znane Slovenske. Januarsko številko bo krasila Iris Mulej. Za koliko odstotkov se poveča prodaja revije, če se na naslovnici pojavi znana gola Slovenka? Odvisno od primera. Za naslednjo številko, ki ji bo priložen tudi Playboyev koledar, pričakujemo zelo dobro prodajo. Za koliko odstotkov se bo prodaja povečala, pa ne morem reči.

Ni nekega približnega odstotka, za katerega se poveča prodaja, če je na naslovnici znan obraz? Zagotovo se poveča, ker ljudi zanima, a o točnih odstotkih težko govorim.

Nam lahko izdate, katero dekle je krasilo do zdaj najbolje prodajano številko? Ena najbolje prodajanih številk je izšla ob peti obletnici, na naslovnici je bila Nina Osenar. Zelo dobro se je prodajala tudi jubilejna številka, na kateri je bila Tina Gorenjak, pa prva številka in stota, ki je izšla oktobra 2009.

Se vam zdi, da se Slovenke s težavo opogumijo za golo fotografiranje v Playboyu? Je zdaj lažje dobiti dekle, ki bi se sleklo za naslovnico, kot pred desetimi leti? Pred desetimi leti smo šele začeli orati ledino. Danes imamo prijav kar veliko. Z znanimi osebnostmi vzpostavimo stik mi, nekaj pa se jih prijavi tudi samih. Tu so še dekleta iz ulice, kar se mi zdi še posebej primerno, saj so Slovenke čudovite.

Torej zdaj ni težav, da bi dobili Slovenko, ki bi se slekla za naslovnico? Ne, ravno nasprotno. Letos so bila v Playboyu dekleta z različnih koncev Slovenije. Razlogi, zakaj se odločijo za fotografiranje, pa so različni. Zelo redko gre za denar, kar si ljudje dostikrat napačno predstavljajo. Lahko je denar razlog, a potem pri vsem skupaj manjka prava energija. Denar sam po sebi torej ni dovolj za odločitev.

Ste pri izboru deklet vi zraven? Absolutno. Gre za ekipo, v kateri sta tudi umetniški direktor in fotograf. Dekle se najprej prijavi z opisom in fotografijami, na katerih je oblečena. Če nam je všeč, jo povabimo na poskusno fotografiranje, potem pa se vsi skupaj odločimo, ali smo pripravljeni na sodelovanje. Sledijo pogajanja, podpis pogodbe in na koncu kreativni del, ki se ga vsi veselimo.

Kaj je tisto, kar običajno pretehta pri izboru dekleta? To je zelo subjektivno, a predvsem štejeta energija in fotogeničnost. Mere niso pogoj. Nekoč se je prijavilo zelo lepo dekle, a ni imelo prave energije …

Za konec še bolj novoletno obarvano vprašanje: katero znano Slovensko bi si želeli videti na naslovnici v letu 2012? Leta 2012 bo na naslovnicah kar nekaj znanih Slovenk. Prva je že Iris Mulej, naslednja pa bo naše bralce in bralke razveselila že čez en mesec. Sicer pa so vedno zanimive osebe, ki se pojavljajo na televiziji. Zanimivo bi bilo videti Tino Maze.