Aleksandrinkam bi morali nameniti več pozornosti

"Sled, ki so jo naše žene pustile v Aleksandriji in Kairu, mora ostati v spomin kasnejšim rodovom," je prepričana novogoriška podžupanja Darinka Kozinc. Po nekaterih podatkih je namreč v službo Aleksandrijo odšlo 7000 primorskih žena in deklet, večina z območja Goriške. Tam so delale kot dojilje, šivilje, vzgojiteljice in guvernante pri premožnih družinah, kar pomeni da so v Egiptu pustile močan pečat. "Nenazadnje so na otroke, ki so jih vzgajale, prenesle vrednote in del slovenske kulture," je poudarila.

Zbira se material za razstavo ob 100-letnici prvega prihoda sester v Egipt Po njenih besedah bi morali o tem "nekaj zapisati tudi v zgodovinske učbenike", saj o aleksandrinkah izven Primorske vedo le malo. Tako novogoriška občina in Goriški muzej v sodelovanju z veleposlaništvom Egipta v Sloveniji zbirata material za odprtje razstave o 100-letnici prvega prihoda šolskih sester v Egipt. Te so so svojo skrb posvetile primorskim ženam in dekletom, saj so jim v zavetišču nudile zavetje, pa tudi pomoč pri iskanju ali ob izgubi zaposlitve, je pojasnila Kozinčeva.

Novogoriška podžupanja se je skupaj s kustosinjo Goriškega muzeja Ingo Brezigar Miklavčič sredi septembra v Egiptu udeležila slovesnosti ob 100-letnici prvega prihoda šolskih sester v Egipt, kjer pa je bilo, tako Kozinčeva, le malo predstavnikov slovenske države. Kot je povedala kustosinja Goriškega muzeja sta priložnost izkoristili za pregled arhiva šolskih sester ter zapis njihovih pričevanj o aleksandrinkah.

V Prvačini je "duh" aleksandrink še živ Skupaj z Društvom za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine namreč želijo oblikovati razstavo, ki bi tematiko aleksandrink osvetlila z vseh strani. Razstava naj bi mesto dobila prav v Prvačini, kjer je "duh" aleksandrink še živ, predlaga Brezigar Miklavčičeva, medtem ko je Kozinčeva omenila možnost, da bi postavitev dobila svoje mesto v okviru urejanja zbirke o izseljencih na gradu Rihemberk.

Sicer pa šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja, ki jih je preminuli predsednik države Janez Drnovšek lani odlikoval z redom za zasluge, oz. njihov azil, kjer so lani postavili spominsko ploščo aleksandrinkam, danes opravljajo druge naloge, a v njem ostaja slovenska. Tako kot na grobovih na pokopališču, ki pa jih uničujejo in preprodajajo, za kar bi morala ustrezneje poskrbeti slovenska država, je poudarila Kozinčeva.

"Želimo ponovno vzpostaviti kontakt med Slovenijo in Egiptom" "Naša želja je, da bi ohranili in ponovno vzpostavili kontakt med Slovenijo in Egiptom, tudi preko zapuščine naših žena," je novinarsko konferenco, na kateri je svojo zgodbo predstavil tudi sin aleksandrinke iz Prvačine Gilberto Civardi, zaključila Brezigar Miklavčičeva.