Afera Dreyfus – ključ za razumevanje zgodovine 20. stoletja

Z omenjeno tematiko se ukvarja razstava, ki jo bodo v okviru evropskega dneva judovske kulture jutri odprli v Sinagogi Maribor. Razstavo, ki so jo v sodelovanju z mentorjema Dragom Bracom Rotarjem in Tajo Kramberger pripravili študenti seminarja zgodovinske antropologije v študijskem letu 2007/2008 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, bo odprl minister za pravosodje Aleš Zalar. Razstava z naslovom Afera Dreyfus (1894−1906) se po besedah Teje Kramberger ukvarja z dogodkom, ki je ključen za razumevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Z njim se je med številnimi drugimi precej obsežno in s filozofske perspektive ukvarjala tudi Hannah Arendt.

Zola sproži novo percepcijo celotne afere Afera se je začela, potem ko so 22. decembra 1894 v Franciji za veleizdajo po krivem obsodili judovskega topniškega časnika Alfreda Dreyfusa, zaposlenega v generalštabu. Obtožen je bil vohunjenja za Nemčijo in zato obsojen na dosmrtno izgnanstvo na Hudičev otok blizu Francoske Gvajane. Domnevno Dreyfusovo izdajo so monarhistični privrženci in katoliška cerkev označili za zaroto Judov, ki naj bi bila uperjena proti režimu in vojski.

Osrednje mesto oblikovalca javnega mnenja v dogajanju po besedah Teje Kramberger prevzame Émil Zola, ko januarja 1898 v časopisu L’Aurore objavi članek z naslovom Obtožujem!. "Znameniti pisatelj Zola je z omenjenim besedilom sprožil novo percepcijo celotne afere, ker je z izredno neposrednostjo povedal, kaj je narobe delal predsednik republike, kaj vojska, kdo vse so vpleteni itd." pojasni Teja Kramberger. Z njim se po njenih besedah Francija razdeli na dva pola, dreyfusarskega in antidreyfusarskega.

Na eni strani torej skupina intelektualcev, ki se je zavzemala za vrednote republike, laične in pravne države, na drugi pa monarhistični privrženci, ki so spodbujali antisemitizem in različne druge oblike izključevanja ter sovraštva do drugega. Afera, tako Teja Kramberger, je na novo definirala javno sfero in v njej kritičnega intelektualca kot tudi znova potrdila pomen pravic človeka in državljana. Svojstveno vlogo v njej pa so imeli tudi mediji, ki so dogodek v marsikaterem vidiku na ravni javnega mnenja ustvarili in ga konec koncev tudi razrešili. Seveda pa je pomemben tudi pravni epilog. Predsednik nove vlade, ki pride na oblast leta 1899 s pomočjo socialistov, je zadevo Dreyfus vrnil v presojo vojaškemu sodišču. To ga je kljub nasprotnim dokazom znova spoznalo za krivega, vendar so ga na koncu, da ne bi znova razburili množic, vendarle pomilostili. Toda dokončna oprostitev krivde se je zgodila šele leta 1906.

Simbolika afera Dreyfus je vedno znova aktualna Simbolika omenjene afere je vedno znova aktualna, saj kaže na to, kako se zgodovina ponavlja, kadar ostanejo stvari nepredelane, ali kot pravi Teja Kramberger, ko se pometejo pod preprogo oziroma niso deležne kritične refleksije.

Prav tako je po prepričanju Teje Kramberger pomemben tudi zgodovinsko-antropološki pristop, s katerim so s študenti proučevali tematiko, saj pomeni odmik od "piflarsko-datumske" linearne zgodovine, ki ne spodbuja mišljenja, ker zgodovinsko dogajanje proučuje na kompleksnejši in človeško angažiran način. Po prepričanju Krambergerjeve takšen pristop omogoča natančno in niansirano proučevanje in analiziranje družbenih razmer na realni in imaginarni ravni. "Premeri odnose med njima in prikaže, kako so posamični deli družbe, ki se zdijo vsaksebi, med seboj v resnici povezani," sklene naša sogovornica.

Prva postavitev razstave, ki jo bodo odprli jutri ob 11. uri in bo trajala do 19. novembra, je bila že leta 2008 v avli primorske univerze med večjim mednarodnim kolokvijem frankofonije, ta je imel naslov Zgodovina pozabe, kar je razstavo po prepričanju Krambergerjeve zelo lepo umestilo. Na povabilo liceja Franceta Prešerna v Trstu pa so jo v letu 2009 pripravili tudi tam.