Z ljubeznijo in zvestobo preplavljeno mesto Sevilla

Prvi stik s špansko oziroma bolj natančno andaluzijsko pokrajino je bila provinca Sevilla, ki je tudi glavno mesto te kulturno pisane pokrajine. Četrto največje metropolitansko območje v Španiji me med mojim potovanjem po jugu Španije vsekakor ni pustilo ravnodušno. Lahko bi celo rekla, da sem med ozkimi uličicami, bogatimi trgi ter nasmejanimi ljudmi pustila delček sebe.

Skoraj vsak znak, vsaka stavba in vsaka uličica pričajo o bogatem kulturnem in zgodovinskem pomenu mesta. O tem se lahko prepričamo že ob prvem sprehodu po mestu, ki je tako podnevi kot ponoči po mojih izkušnjah zelo varno.

Neskončna ljubezen do Seville

Ena od najbolj prepoznavnih značilnosti Seville je znak NO8DO, ki pomeni "Sevilla me ni zapustila" (v španščini No me ha dejado) – osmica sredi besede pa predstavlja neskončno ljubezen do Seville. Rek "Sevilla me ni zapustila" je zapuščina kralja Alfonsa X.

Kralj Alfonso X je bil dober kralj, ki ga je imelo ljudstvo rado. Ko ga je njegov sin Sancho IV of Castille hotel vreči s prestola, so se tako ljudstvo kot kralj uprli. Kljub neuspešnemu uporu je ugotovil, da ga ima ljudstvo ne glede na njegov položaj rado ter da ga Sevilla ni in ne bo nikoli zapustila. Rek je tako postal pomemben simbol mesta, ki ga lahko zasledimo na skoraj vsakem vogalu, predvsem na nekaterih pomembnejših stavbah in trgih.

Nad vročino s kamenčki in ozkimi ulicami

Stvari, ki so na prvi pogled za nekatere banalne, so za prebivalce province, ki velja za eno najbolj vročih in sončnih mest v južni Španiji, zelo pomembne. Glede na to, da temperature dosežejo tudi 40 ali več stopinj Celzija – najvišja temperatura, 55 stopinj Celzija, je bila izmerjena leta 2009 –, si morajo prebivalci vročino omiliti nekoliko drugače. Ena od skrivnosti je v ozkih ulicah in nekoliko višjih stavbah, ki soncu preprečijo, da bi posijal med ulice in segrel stene hiš.

Tudi posebno tlakovana tla imajo svojo vlogo. Arhitekti so namreč ugotovili, da kamenčki, ki so vzidani rahlo nad betonom, mesto delajo hladnejše. Trik je v lažjem in zaradi tega tudi hladnejšem pretoku zraka.

No, če imamo na eni strani prednost, pa imamo na drugi strani tudi slabost, saj so tla zaradi svoje grobe površine lahko za daljšo hojo zelo neprijetna.

Poceni po mestu

Najlažji in verjetno tudi najcenejši način, kako v enem dnevu videti skoraj celo Sevillo, so tako imenovani Free walking touri, ki se od klasičnih vodenih izletov razlikujejo v tem, da storitev z napitninami plačate na koncu doživetja. Vodiču tako namenite toliko denarja, kolikor mislite, da si ga je za vodenje zaslužil. Edina slabost izletov je, da so dostopni le obiskovalcem določene verige hostlov. A z malo iznajdljivosti lahko premagate tudi to "oviro".

Katedrala sv. Marije in dvorec Alcazar

Glavni znamenitosti mesta sta največja in najmogočnejša gotska katedrala na svetu, katedrala sv. Marije, in kraljeva palača Alcazar. Mogočni dvorec, ki je pomanjšana različica znamenitega Alhambre v mestu Granada, je bil zgrajen nasproti katedrale – na mestu, kjer je včasih kraljevala mavrska palača.

Na bogato zgodovino katedrale spominja vse okoli nje. Da je bila to nekoč muslimanska mošeja, govori simbol mesta, stolp z zvonikom Giralda oziroma nekdanji minaret. Na vrhu zvonika je kip El Giraldillo, ki se obrača glede na veter in predstavlja vero. Ker je stolp najvišja točka Seville, je bil zelo dobra orientacijska točka za pomorščake, saj so že od daleč vedeli, v katero smer piha veter.

In koliko stopnic je do vrha Giralde? Natanko tri, saj se boste morali do zvonika namesto po stopnicah povzpeti po rampah. Legenda pravi, da so tako omogočili dostop do zvonika s konjem, na kar nakazuje tudi manjši prostor tik pred stopnicami – prostor, kjer naj bi razjahali.

V katedrali je mogoče videti tudi grobnico, kjer naj bi bil pokopan Krištof Kolumb, najditelj Novega sveta.

Tudi ulice nosijo svojo zgodovino

Ulice, predvsem dve, ulica Vida in ulica Caiie de la mverte, med svojimi zidovi nosita težko in grenko zgodovino. Med bojem za pravice mesta Seville je umrlo veliko vojščakov. Vsi tisti, ki so izhod iz vojne iskali na ulici Vida (življenje), so, kot pove že samo ime, preživeli, medtem ko so tisti, ki so izbrali ulico Caiie de la mverte (ulica smrti), umrli.

Vsaka ulica, vsaka hiša in vsak znak na hiši tako pripoveduje svojo zgodbo, ki da mestu prav poseben, zgodovinski pridih.