Špela Grošelj navdušena nad Tajsko, četudi je tam plačala simbolično kazen

Po toliko obiskih Tajske, kot jih je že izkusila pevka Špela Grošelj, je prav ona nedvomno pravi naslov za to, da iz prve roke izvemo, kako je doživljala svoja potovanja na Tajsko, kaj ji je tam všeč in kaj jo tako privlači na deželi nasmejanih ljudi.

Špela, kako ste izvedeli za Tajsko? Zakaj ste se pred prvim odhodom odločili, da greste prav tja? Pred mano je bil na Tajskem glasbeni kolega Aleš Bartol, član skupine Mambo Kings. Prav on je kriv za to, da sem se zaljubila v Tajsko in da me vedno znova vleče tja. Seveda mi je o Tajski povedal veliko, a jaz sem "ziheraš" in sem si ogledala še Lonely Planet in druge knjige, nato pa sem si rekla, da grem. Priznam, da mi je bilo všeč tudi to, da je bilo tam tako poceni, saj sem glede oddihov vedno nekako Gorenjka. Ne maram veliko zapraviti na dopustu in Tajska je bila takrat zelo poceni, zdaj pa ni več tako.

Se spomnite svojega prvega občutka o Tajski? Ja, seveda. Ne bom ga pozabila. Ko sem prišla na letališče, ko sem stopila z letala, sem občutila dobro energijo, dobre vibracije. In to se mi dogaja vedno znova. Vsakič, ko pridem na Tajsko, se počutim kot doma. Zame je Tajska resnično pozitivna dežela. Videla sem marsikaj in obiskala številne države, od Avstralije do Egipta in Grčije, ampak zame je Tajska številka ena. Občutek, ko pridem tja, je povsem drugačen.

Kaj ste na Tajskem prvič želeli videti? Ste naredili kakšen načrt? Prvič, ko sem odhajala na Tajsko, je bil načrt narejen povsem natančno. Vem, da sem želela dva dni preživeti v glavnem mestu Bangkok, potem pa sem se odpravila naprej. Želela sem si seveda videti čim več, a celotne Tajske ne moreš obdelati kar tako. Tako sem se odpravila na Krabi in s Krabija na Koh Phi Phi. Ker mi je bil Krabi tako všeč, sem se nato vrnila tja, od tam pa sem šla za nekaj dni, mislim, da devet, na Koh Samui.

Vaš prvi obisk Tajske je bil dokaj turističen, kajne? Ja, res je. Takrat sem notranje poti opravila tako kot večina turistov, z letalom, in obiskala sem večinoma turistične kraje. Šele pozneje sem začela kombinirati letalo in vlak, saj se tako potuje lepo in predvsem poceni. Zdaj uporabljam le še avtobuse, saj imam dobre izkušnje. Najraje imam vlak, da si med vožnjo s spalnikom lepo odpočijem. Na vlaku resnično dobro spim, na avtobusu je človek vseeno v napol sedečem položaju in je to nekoliko težje. Toplo priporočam vlake, čeprav imajo kdaj pa kdaj zamudo, a so urejeni in čisti ter izredno poceni. Spalnik na Tajskem je ponavadi moja izbira. Letalo je najudobnejša izbira, tudi ni tako draga, a menim, da če gre človek na potovanje, potem mora nekaj videti in tukaj prideta prav avtobus in vlak. Poleg tega prihraniš pri kakšni prenočitvi, ko si na vlaku ponoči, obenem pa ne izgubljamo dneva – letala so glede tega veliko bolj potratna. Čakanje na letališču in pot od hotela do letališča vzameta veliko časa. Četudi bi imela na razpolago neomejeno količino denarja, mislim, da bi še vedno izbrala vlak ali avtobus. Resnično se izplačata.

Kaj pa vas je na Tajskem do zdaj najbolj presenetilo? Leta 2007, ko sem potovala prvič, sem bila zelo navdušena nad njihovo prijaznostjo. Vsi so bili nasmejani, zdi se mi, da so bili takrat zaradi obdobja po cunamiju nekoliko ranljivi in zato tudi toliko bolj prijazni. Moram pa povedati, da čeprav so Tajci še vedno zelo prijazni, je razlika med takrat in danes vseeno velika. Rusi dajejo na primer velike napitnine in zdaj že delajo razlike med njimi in preostalimi turisti. Veliko bolj se mi zdi, da so postali tudi požrešni na denar, vse manj je resnično nizkih, smešno nizkih cen, čeprav so vse stvari za naše razmere tam še vedno poceni. Nazadnje sem bila vseeno malo razočarana, saj imam občutek, da se je gostoljubje močno spremenilo. Moramo pa tudi upoštevati, da je razlika med severom in jugom, jug je veliko bolj komercialen. Koh Samui se je v letih od 2007 močno spremenil, saj se čuti prisotnost tujcev, ki so investirali denar v Tajsko.

Kako pa je s hrano na Tajskem? Jaz sem sicer nekoliko izbirčna in na Tajskem jem ves čas isto. Če sem tam tri tedne, večinoma jem pečeni riž s piščancem brez zelenjave, kar imam zelo rada, zajtrkujem pa večinoma sadje, saj je tam povsem drugačnega okusa. Prehranjujem se na ulici, tako kot domačini, in tako zvečer pojem tudi kakšno tajsko palačinko, skratka, jem dokaj enolično, a želim povedati, da je dobre hrane tam res veliko. Tudi sicer je Tajska dokaj čista in nobena težava ni na ulici jesti hrano, ki jo pripravijo na motorju. Na Tajskem uživajo tudi gurmani in mislim, da bo skoraj vsak užival v raznovrstni in pestri hrani.

Kaj pa bi svetovala našim bralcem, da morajo vzeti s seboj? Jaz jim svetujem, da s seboj vzamejo čim manj. Sama s seboj vedno vzamem preveč, potem pa tam še veliko stvari kupim in komaj prinesem vse nazaj. Ženske morajo s seboj nujno vzeti tampone, to moram poudariti. Morda bo izpadlo čudno, a tam imajo vse, edino s tamponi sem imela nekajkrat težave. Težko jih je najti, zato jih raje vzemite s seboj. Vse drugo lahko na Tajskem kupite zelo ugodno, nekatere stvari je tudi brezpredmetno kupovati pri nas. Naša pršila proti komarjem niso za njihove komarje, ampak naše, torej morate pršilo kupiti tam.

Kakšno pa je po vašem mnenju nočno življenje na Tajskem? Izkusila sem ga bolj malo, a vseeno. Nočno življenje sem spoznala na Phuketu, deloma tudi na Koh Samuiju. Vedno sem se zabavala z družbo, s katero sem bila, zato težko povem, kakšno je pravo nočno življenje. Ampak saj vsi vemo, da je na Tajskem veliko žuranja in zabave, predvsem tudi za moške.

Kako pa ste se kot ženska počutili na ulici? Povsem normalno. Resnično! Popolnoma nič me ni strah iti po ulici sama, četudi je noč ali večer. Tajci tudi ne težijo za napitnino, želijo ti sicer prodati vse mogoče, ni pa ženitnih ponudb. Tega v obliki kot je recimo v Egiptu ali v Tuniziji, tam ni. Je kar mir, ženska lahko po ulici hodi povsem sproščeno in mislim, da smo ženske na Tajskem varne.

Kaj pa vam je bližje: celina ali otoki? Razlika je velika. Nedvomno se bolje počutim na otokih, kjer je vse manjše. Izposodim si skuter in sama raziskujem otok. Na celini, vsaj v Bangkoku, to ne bi šlo, je preveliko mesto. Morda je uporaben tudi za Phuket, ki je sicer otok, a ga ima večina za del celine, ker je tako velik. Otoki so tudi manj naseljeni, manj je turistov. Trenutno razmišljam, kam bi šla prihodnjič, čaka me moj peti odhod na Tajsko, in mislim, da bom morala temeljito premisliti o tem, kaj si še želim videti.

Ste kje izkusili kakšna posebna pravila? Povsem odvisno je od tega, kje se gibaš. Ko greš v templje, se moraš prilagoditi budističnim načelom, enako je bilo tudi, ko smo šli pogledat tigre. Tako pač je. Imela sem prekratke hlačke in majčko, saj pričakujejo, da ima ženska pokrita kolena in ramena. Tako je, treba je spoštovati njihovo kulturo. Tam se pač prilagodiš, sicer pa je Tajska zelo odprta do turistov in Tajci zelo dobro sprejemajo tudi naše navade.

Ste imeli kdaj težave s policisti ali vojaki? Ne, tega na Tajskem skorajda ni. Enkrat so naju s prijateljico sicer ustavili na skuterju, ker sva bili brez čelade, kar sicer res ni pametno. Policist se nama je najprej opravičeval, da naju je ustavil, potem pa sva dobili kazen za pet evrov in bilo je kar nekoliko smešno. Sicer pa vsem toplo polagam na srce, da naj na motorju nosijo čelado. Prevoz s skuterji je dokaj varen, tudi poceni. Taksisti so pokvarjenci, ki nočejo voziti po taksimetru, izmislijo si tudi, da vedo, kje je recimo tvoj hotel, potem pa te vozijo daleč naokoli, ker pač poskušajo ogoljufati turiste. Zato priporočam skuter in varno vožnjo. Na Tajskem se vozi po levi, zato je treba biti zbran in paziti nase. A to je tako ali tako vedno in povsod.

Več o Tajski si poglejte v spodnji fotogaleriji