Pirati s Karibov ob laguni Bacalar

Prvi mehiški mestici Prikupno mestece Bacalar v mehiški državi Quintana Roo je bilo v časih pred evropskim vdorom mesto majevske civilizacije, o »rojstvu« mesticev na mehiškem polotoku Jukatan pa govori zanimiva legenda. Leta 1511 naj bi ladja na poti iz Paname v Santo Domingo blizu Jamajke doživela brodolom. Preživeli so na ladji brez jader okušali nemilost oceana, katerega tokovi so jih navsezadnje odložili na obali Quintana Rooja. Tam so jih ujeli Maji, nekatere žrtvovali, drugi so podlegli boleznim, smrti sta uspela uiti samo dva: Jerónimo de Aguilar in Gonzalo Guerrero. Slednji je bil po dveh letih ujetništva ločen od prijatelja in predan majevskemu poglavarju Nachanu Kaanu. Tako se je začel asimilirati v kulturo Majev in si sčasoma ustvaril sloves pogumnega vojščaka, primernega za ženitev z majevsko žensko plemenite krvi. V zakonu so se jima rodili trije otroci, po legendi prvi mehiški mestici.

V 16. stoletju so Španci začeli svoj osvajalski pohod na Jukatan in leta 1543 kot prvo mesto v regiji zasedli Bacalar. Stoletje kasneje se je nad Bacalar zgrnila nova nevarnost – pirati, zato so leta 1729 nad laguno zgradili trdnjavo San Felipe, ki se je v drugi polovici 19. stoletja izkazala za pomembno oporišče Majev v vojni med domorodci in priseljenci, ki se je končala z zmago mehiške vojske evropskih priseljencev leta 1901. Trdnjava San Felipe še danes ponuja vpogled v zgodovino Bacalarja in razgled na sedembarvno jezero.

Pirati s Karibov proti (pre)močni Španiji

Muzej majevske civilizacije v trdnjavi San Felipe oživlja prave pirate s Karibov. Piratstvo v Karibskem morju se je začelo v 16. stoletju kot nasprotovanje kopičenju bogastva zaradi dobičkonosnega ameriškega rudarstva ter trgovine s sužnji, z bombažem in lesom, kar je bila osnova meddržavnih konfliktov, ki je močno Španijo postavila v nemilost drugih nekolonialnih evropskih dežel (Anglije, Francije, Nizozemske …), ki so omogočile vzpon piratov, da bi pospešile svojo trgovino in zmanjšale trgovsko in pomorsko moč Španije.

Karibsko morje in Mehiški zaliv, kjer so vodile najpomembnejše morske trgovske poti med Španijo in njenimi kolonijami, je za dve stoletji razburkala evropska vojna, piratstvo pa se je razvijalo v dveh fazah. Začetna je pomenila osamljene napade izoliranih skupin z uporabo majhnih, hitrih, lahkih plovil. Pirati so poznali poti velikih ladij, se približali na videz miroljubno kot ribiči, nato pa nenadoma napadli posadko. Druga faza, obdobje hegemonije, je prinesla razraščanje dobičkonosnega »posla«, ki je postavil pravila in disciplinske zahteve nove organizacije. Vojaška moč piratov je bila podobna državni vojaški moči. Morski razbojniki so v nasprotju s počasnimi in z okornimi španskimi galejami uporabljali ladjevje večjih, okretnejših ladij za številčnejšo piratsko posadko in napad pospremili z rezkim kričanjem. Med znanimi pirati, ki so uživali podporo rodne Velike Britanije, velja omeniti pomorščaka in politika Francisa Draka ter ladjedelca in pomorščaka Johna Howkinsa. V razbojniškem poslu niso bile izjema niti ženske, med katerimi sta zasloveli irska morska razbojnica Anne Bonny in njena angleška piratska tovarišica Mary Read.

Sladkovodni »Karibi«

Temna preteklost Bacalarja je pravo nasprotje njegovi sončni sedanjosti ob jezeru Bacalar, drugem največjem sladkovodnem jezeru v Mehiki, ki ga imenujejo tudi laguna sedmih barv. Sladkovodno jezero s peščenim dnom je na področju apnenčastih tal ter džungelskega rastja in bohotnega trstičja pravo presenečenje – prijetno, seveda. V sončnem dnevu naj bi zablestelo v sedmih odtenkih modre, ki se preliva od indigo modre prek turkizne do sinjemodrih odtenkov in še kakšna niansa modre se skrije vmes. V azurno modri pa v sončen dan mežika 90 metrov globok naravni »vodnjak« Cenote Azul na jugozahodni obali lagune. V peklenski vročini mehiškega poletja se prav prileže potopiti v osvežujočo modrino sladkovodnih »Karibov«.

Bacalar ob sončnem zahodu še raztegne svoj barvni spekter, saj odhajajoča žareča krogla najprej pozlati jezersko gladino, ki se le nekaj minut kasneje prav kameleonsko obarva v prelivajoče se nežno rumeno, bledo rožnato, rahlo vijoličasto in modrikasto, ki se dotika obzorja.