Od gradu prek samostana do lekarne

Verjamem, da prenekateremu ni jasno. Človek se kar ne more načuditi, kaj imajo skupnega svetovljanski Pariz, turistični biser južnega Jadrana Dubrovnik in kozjanska vas Olimje (za nekatere kraj, mesto ali kar koli že hočete …) bogu za hrbtom. Da, kaj? Nič drugega kot dejstvo, da se omenjeni trije kraji lahko pohvalijo s prvo, drugo in tretjo najstarejšo redovniško lekarno v Evropi.

Če ni bilo poslikav …

Že v 11. stoletju je na območju zdajšnjega Olimja zrasel grad, ki je pripadal takratnim pilšteinskim grofom. Grad je v poznejših stoletjih večkrat zamenjal lastnika, da bi ga leta 1663 zagrebški baron Ivan Zakmaday poudaril pavlinskim menihom iz hrvaške Lepoglave in takrat se je začelo. Pavlinci, ki so živeli v gradu, so ga počasi začeli spreminjati v samostan in v to obdobje segajo tudi začetki zdravilstva v tem delu Evrope. Stodvajsetletno obdobje Pavlincev na tem koncu Slovenije je pustilo globoke sledove: veličastno cerkev, samostan, v katerem se je pogosto zadrževal tudi blaženi Anton Martin Slomšek, pa seveda prelepo s freskami poslikano lekarno. "Če ne bi bilo poslikav, sploh ne bi vedeli, da imamo v Olimjah takšno bogastvo," o tretji najstarejši redovniški lekarni v Evropi zelo vzneseno pripoveduje pater Ernest Benko, eden od štirih redovnikov iz vrst minoritov, ki skrbijo, da je v samostanu vse tako, kot je in tudi mora biti. Pa seveda z domačo grenčico rad postreže vsem, ki obiščejo samostan v Olimjah.

Arcnije iz Olimja Minoritski red je leta 1999, po kar 217 letih, znova oživili samostan. Tudi, da si naključni obiskovalci ali turisti lahko ogledajo samostan in lekarno. Tudi "arcnije", take in drugačne, ki lajšajo težave telesa in duha, lahko kupi turist ali naključni popotnik. Tako ne morete zgrešiti holesterolnika, ki pomaga vsem, ki imajo zvišan holesterol v krvi. Pa seveda zlatožilnik, ki zdravi nadlogo s hemoroidi, tinktura pulmo free pa čisti pljuča in blaži kašelj in je za jesensko-zimski čas še kako primerna. Pa še marsikaj drugega zdravega, naravnega in domačega ponudijo minoriti iz Olimja. "Za vsakogar nekaj," poznavalsko rad pomodruje brat Jože Strojin, ki prodaja zdravilske pripomočke v lični mini lekarnici znotraj samostana.

Kraj, kjer je nerazvitost prednost! Ko se človek potepa ob vznožju kozjanskih hribov, dobi občutek, da se je čas ustavil. Neokrnjenost narave obiskovalca šokira in očara obenem. Če je nekoč veljalo, da je nerazvitost tega konca Slovenije velik minus, se je v zadnjih letih, če ne celo kar desetletjih pokazalo, da je v bistvu velikanska prednost. Tudi za to se v teh predelih ob Sotli, ki ločuje dve državi nekdanje ene – Jugoslavije, radi potepajo italijanski turisti, pa Avstrijci, v zadnjem času pa tudi bolj premožni Rusi. Zato so tudi Terme Olimia (nekdanje Atomske toplice) že zdavnaj prerasle status enega od najbolj urejenih slovenskih termalnih središč, ampak postale eden ob biserov zdraviliškega turizma in vsega, kar spada zraven v tem delu Evrope.