Petek,
18. 4. 2014,
12.10

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Petek, 18. 4. 2014, 12.10

8 let

Kam romajo svetovni popotniki?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Romanje ni le oblika pobožnosti, ampak je v sodobnem času tudi ena izmed oblik rekreacije, turizma in iskanja smisla življenja.

El Camino de Santiago, Španija

Začnimo naše "romanje" z eno izmed najbolj znanih romarskih poti, to je Jakobova pot ali El Camino de Santiago. To je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba v Composteli (Santiago pomeni sveti Jakob). Jakobova pot je sestavljena iz več odsekov, najbolj obljudena in priljubljena je 780 kilometrov dolga pešpot Camino Frances, ki se začne na francoski strani Pirenejev in konča v Santiagu. Legenda pravi, da je leta 813 pastir iz Galicije opazil zvezdo, ki je sijala samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira so mesto raziskali in odkrili marmornato grobnico. Napis na kamnu je razodel, da gre za posmrtne ostanke "Jakoba, sina Zebedeja in Salome". Od tedaj se kraj imenuje Compostela – beseda naj bi izvirala iz latinskega izraza campus stellae, kar pomeni zvezdino polje, ali campus tellure, kar pomeni polje z grobiščem.

Leta 1985 je Jakobova pot postala del Unescove svetovne dediščine. V zadnjih dveh desetletjih število obiskovalcev stalno narašča in čedalje več je tujcev, med njimi je veliko tudi Slovencev. Leta 2010 je pot prehodilo kar 272.135 popotnikov.

Croagh Patrick, Irska

Irska sveta gora Croagh Patrick je dobila ime po njihovem svetniku in zaščitniku sv. Patriku. Visoka je 765 metrov in je pomemben kraj za romarje z vsega sveta. Legenda pravi, da se je sv. Patrik na tej gori postil 40 dni in molil za usodo Irske ter z otoka pregnal kače. Več kot milijon ljudi z vsega sveta se vsako leto poda po stopinjah svetega Patrika, številni, podobno kot on, bosi. Čeprav gora niti ni visoka, pot na vrh traja kar nekaj ur. Popotniki lahko prehodijo 61 kilometrov dolgo pot od mesta Balla do vrha gore. Najbolj množično romanje je zadnjo julijsko nedeljo.

Gora Kailash, Tibet

Gora Kailash, visoka skoraj 7.000 metrov, leži v oddaljenem zahodnem delu Tibeta, v planinski verigi za Himalajo. Je sveti kraj štirih religij, ki izhajajo iz tega dela Azije. Zaradi res izjemne višine je vsako potovanje tja pravi podvig. Verniki verjamejo, da jim romanje na goro zbriše grehe. Vsak romar, ki osvoji vrh svete gore Kailash, jo mora enkrat obhoditi pod vrhom, ta pot pa znaša še približno 52 kilometrov, kar ponavadi traja tri dni. Po budističnem verovanju naj bi vernik po 108 krogih okoli gore dosegel nirvano.

Romarska pot do Canterburyja, Velika Britanija

Po umoru nadškofa Thomasa Becketa v Canterburyjski katedrali leta 1170 je ta postala romarsko središče za kristjane z vsega sveta, Becketta pa so pozneje razglasili za svetnika. To romanje je tudi osrednja tema dela pisatelja Geoffreyja Chaucerja iz 14. stoletja z naslovom Canterburyjske zgodbe. Glavne romarske poti, ki je potekala med Winchestrom in Canterburyjem, zaradi preurejenih cest ni več mogoče prehoditi, zato pa je mogoče prehoditi sodobni romarski poti: 55 kilometrov dolgo pot St. Swinthum's Way od Winchesterske katedrale do Farnhama ali pa 246 kilometrov dolgo pot North Downs Way med Farnhamom in Canterburyjem.

Kumano, Japonska

Romarske poti Kumano se nahajajo na polotoku Kii Hanto, največjem polotoku na Japonskem, in pripeljejo do treh svetišč. Že več kot 1200 let so gorovja Kii pod Osako duhovno območje, območje, kjer živijo bogovi, zato ni čudno, da so se tudi vrhovni vladarji odločali, da bodo tam preživeli svoje zadnje dneve. Celotno romanje traja približno šest tednov. Na poti boste navdušeni nad pokrajino in japonsko kulturo, ki je prežeta z dvema glavnima religijama, šintoizmom in budizmom. Romarska pot je le ena od dveh priznanih romarskih pot, ki so zapisane med Unescovo svetovno dediščino.

Machu Picchu, Peru

Machu Picchu je eno najslavnejših starodavnih čudes, ne samo južnoameriških, ampak kar svetovnih. Zato ni čudno, da privablja popotnike z vsega sveta, ki si želijo hoditi po poteh starodavnih Inkov. Pustolovci in romarji bodo izbrali štiridnevni pohod po 80 kilometrov dolgi inkovski poti. Večina poti prečka stare gozdove, starodavne ruševine, prostrane obdelovalne terase in zloglasni prelaz Mrtve ženske. Zaradi prevelikega onesnaženja in uničenja starodavne kulture je perujska vlada omejila število ljudi, ki se lahko povzpnejo na goro, in sicer na 500 ljudi na dan – 200 od teh je turistov, preostali so kuharji, nosači in vodiči.

In romarske poti po Sloveniji?

Tudi v Sloveniji imamo pot sv. Jakoba. Ta je dolga 297 kilometrov, ustanovila pa sta jo Marjeta in Metodij Rigler s prijatelji, ki sta pred leti prehodila pot sv. Jakoba v Španiji. Slovenska Jakobova pot ima devet etap, prehoditi jo je mogoče v dobrih 14 dneh.

Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. 409 kilometrov dolga pot v Sloveniji je namenjena romarjem, pa tudi pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine. Med romarskimi središči na tem območju izstopata Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli, ki imata dolgoletno romarsko tradicijo.

Slomškova romarska pot je pohodniška pešpot v štirih odsekih. Dolga je 70 kilometrov, povprečen pohodnik pa jo prehodi v 28 urah. Romanju je namenjena samo 4. etapa, ki povezuje kraje, povezane z življenjem in delovanjem Antona Martina Slomška: od rojstne hiše na Slomu pri Ponikvi do Nove Cerkve. Pot na tem 30-kilometrskem odseku traja 8–9 ur.

Četudi se po prehojenih poteh ne boste vrnili popolnoma prerojeni, boste mogoče na koncu rekli podobno kot avtorica knjige Divja Cheryl Strayed, ko je prehodila 1800 kilometrov dolgo pot po Pacifiški pešpoti: "Prav zaradi te poti zdaj vidim, da je vse to, kar sem zdaj, zraslo iz tistega, kar sem si povrnila na tej poti."