Četrtek,
11. 8. 2011,
8.24

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 11. 8. 2011, 8.24

8 let, 5 mesecev

K skrivnostni zelenini slapa Kozjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Potopite se v skrivnostno zelenino slapa Veliki Kozjak – nekateri zgolj s pogledom, pogumnejši pod njegovo razpenjeno belino. Izlet lahko razširite z ogledom Kobariške zgodovinske poti.

Potok Kozjak se v Kobaridu z leve pretoči v Sočo, na več kot trikilometrski poti od izvira do izliva pa bogati svojo strugo s številnimi manjšimi pritoki izpod grebenov gora nad Sočo. Vodnati potok šestkrat pade v globino, najvišji in najveličastnejši pa je peti slap, skrivnostni Veliki Kozjak.

Mali in Veliki Kozjak

Slap je češnja na vrhu smetane naravnih znamenitosti Kobarida. Do njega vas v pol ure hoje pripelje urejena pešpot, ki se tik za Napoleonovim mostom odcepi s ceste Kobarid–Drežnica. Prvi štirje slapovi so težko dostopni, šestega, osemmetrski slap Mali Kozjak, lahko v globino občudujete s kamnitega mostu iz leta 1895, ob petem pa vam bo kljub skromni višini zastal dih. Približno 15-metrski slap Veliki Kozjak pada v tolmun divje zelene barve, ujet v objem razbrazdanih sten. Temačno dvorano osvetljuje zgolj pramen svetlobe od zgoraj, ki skupaj z razpenjeno belino pada v skrivnostno zelenino. Pogled z lesene razgledne galerije na brezčasnost lepote vas bo prepričal, da je Veliki Kozjak eden najčarobnejših slovenskih slapov. Njegove čare lahko okusite tudi mokri, če zberete pogum in zaplavate v osvežujoče nedrje majhnega zelenega tolmuna ali si celo privoščite "masažno prho" ob vznožju penečega Velikega Kozjaka.

Kobariška zgodovinska pot

Občudovanje slapa Kozjak lahko razširite še z ogledom Kobariške zgodovinske poti, petkilometrske krožne poti, ki povezuje pomembne zgodovinske točke in naravne lepote. Kobariški muzej prve svetovne vojne, ki je bil izbran za najboljši evropski muzej leta 1993, pripoveduje zgodbo o časih, ko so tod sekla bridka jekla in je Soča krvava tekla, kot je zapisal pesnik Simon Gregorčič. V Vrsnem pri Kobaridu si lahko ogledate njegovo rojstno hišo. Soča danes ne teče več krvavo, ampak smaragdno. Njeno sotesko in korita lahko občudujete pod Kobaridom ali po urejenih stezah na Trnovem ob Soči, pa tudi pod Napoleonovim mostom z burno zgodovino in razgledom na Krasji vrh. V zgodovino se lahko potopite tudi v italijanski kostnici na Gradiču nad Kobaridom, arheološkem najdišču Tonocov grad in med ostanki italijanske obrambne črte iz časov soške fronte.