"To je torej kraj, kamor je Bog postavil Zahod," je izjavil legendarni ameriški igralec vesternov John Wayne, ko je prvič zagledal rdečkaste monolite Doline spomenikov.
Sveti kraj indijanskega plemena Navajo naj bi bil drugi najbolj fotografirani kraj na svetu, zato ni čudno, da ga je za svojo kuliso izbrala vrsta filmarjev in ga ustoličila kot sinonim za ameriško klasiko in predstavo o svobodi ter pustolovstvu.
Popoln deja vu
Čarobnost tega dela ZDA navduši vsakega popotnika. Jugovzhod predrami čute in popelje duha nekam, kjer se zdi, da je že bil. Pokrajina z neskončnim horizontom, ki v sebi skriva prefinjene detajle skalnih formacij, žgočega peska in indijanske mistike je za popotnika popoln deja vu.
Revščina in beda indijanskega rezervata
Na pot proti Dolini spomenikov oziroma Štirim kotom, področjem, ki pokriva zvezne države Arizono, Novo Mehiko, Utah in Kolorado, smo se odpravili iz majhnega turističnega kraja ob Velikem Kanjonu. Pot nas je sprva vodila po južnem robu omenjenega naravnega čudesa, nato pa nas popeljala po neskončnih poteh, včasih presekanih z manjšo sotesko in izvozi za bencinske črpalke ali restavracije s hitro prehrano.
Romantična pričakovanja o divjem indijanskem ljudstvu, ki s konjem in z značilno orlovo perjanico dirja po Divjem zahodu, naglo sesujejo barakarska naselja, zapuščena poslopja, umazanija in zarjavela avtomobilska pločevina ob cesti. Rezervat Navajo je največji v ZDA, po velikosti prekaša devet ameriških zveznih držav. Po ocenah plemenskih oblasti v njem živih okoli 250.000 Indijancev Navajo, ki se soočajo z revščino, alkoholizmom (čeprav je alkohol v rezervatu prepovedan, ga na veliko tihotapijo) in boleznijo.
V začetku devetdesetih let so Navaje namreč najemali za delo v rudnikih urana. Rudo so običajno kopali nezaščiteni, pogosto so spali kar v delovnih oblekah in radioaktivne delce prenašali na ženske in otroke. Posledice so katastrofalne. Pogostost rakavih obolenj je petkrat, smrtnost dojenčkov pa kar za 100 odstotkov višja od ameriškega povprečja. Navaji so se nadaljnjemu izkoriščanju, kljub visokemu odstotku nezaposlenosti, uprli. Z organiziranimi tožbami namenoma blokirajo rudarjenje in s tem varujejo edini vir pitne vode za 15.000 ljudi v rezervatu.
Življenjski prostor in vir zaslužka
Dolina spomenikov ni zgolj zamrznjena podoba pokrajine, ampak predstavlja življenjski prostor generacijam ameriških Indijancev. Pred 1500 leti je širše območje 800 let (preden so skrivnostno izginili) naseljevalo pleme Anasazov (Navajo: Starodavni sovražniki), ki so v obliki petroglifov in naselbin pod skalnimi previsi zapustili veliko dela za arheologe.
Od 30 do 150 Navajov – odvisno od letnega časa – brez tekoče vode in elektrike danes živi v prikolicah, preprostih lesenih barakah ali v tradicionalnih hoganih. Dostop do njihovih bivališč je omejen, za turiste pa prepovedan – na to kažejo opozorilne table in barikade.
Dolina spomenikov predstavlja tudi vir zaslužka za prebivalce bližnjih mest. Stojnice z doma izdelanim indijanskim nakitom, keramiko in drugimi spominki so prisotne povsod, najbolj pa gredo v promet vodene ture s predelanim "pickupom". Fotografiranje Navajev sicer ni prepovedano, obvezno pa je pred tem treba vprašati za dovoljenje, pa tudi napitnina je, tako kot povsod po Ameriki, močno zaželena.
Očesni stik s tujcem obravnavan kot skrajno nevljuden
Mimogrede, če Navajo deluje neprijazen in ne želi vzpostaviti očesnega stika, tega ne gre pripisati 500-letnemu genocidu, ki ga je beli človek vršil nad ameriškimi domorodci, temveč dejstvu, da je očesni stik s tujcem obravnavan kot skrajno nevljuden.
Že videno v filmih
Za prepoznavnost Doline spomenikov so zaslužni številni filmi, glasbeni spoti, oglasi in knjige. Vsak ljubitelj vesternov pozna filmsko klasiko legendarnega Johna Forda Poštna kočija iz leta 1939. Ford je pred mogočno kuliso kamnitih katedral posnel še sedem filmov, sledili pa so mu drugi, kot so Stanley Kubrick (2001: Vesoljska odiseja), Dennis Hopper (Goli v sedlu), Sergio Leone (Bilo je nekoč na zahodu), Robert Zemeckis (Forrest Gump) ter Ridley Scott (Thelma&Louise).
Oda ameriškemu Zahodu
Dolina spomenikov je oda ameriškemu Zahodu. Pusta, robustna in trpežna kaže Ameriko brez sijaja Hollywooda, nebotičnikov New Yorka in kapitalizma vseprisotnih McDonaldsov in Wal-Martov. Naj vas tudi filmske upodobitve ne preslepijo. Dolina spomenikov ni samo nema kulisa iz špageti vesternov, pred katero Clint Eastwood z mrkim pogledom in opasanim colt peacemakerjem pljune na tla in nekaj zamrmra. Ne, Dolina spomenikov je živa, tridimenzionalna in pravi manifest Divjega zahoda.
Koristne informacije
Država: Združene države Amerike (Arizona, Utah)
Glavno mesto: Washington
Uradni jezik: angleščina
Verstvo: prevladuje protestantizem
Valuta: ameriški dolar (1 EUR = 1,31 USD)
Vizum: Za državljane Slovenije ni potreben
3
