Dežela pod streho sveta

Pravljična dežela na obronkih Himalaje

Nepal je dežela terasastih zelenih dolin, umazanih ulic, fotogeničnih vasic, hudourniških rek, smrkavih otrok, motociklistične gneče, prašnih kolovozov nad prepadi in predvsem zasneženih vrhov, ki kraljujejo nad vsem tem. Tretjina prebivalcev živi pod mejo revščine z manj kot evrom na dan, toda tukaj ne vidimo sestradanih otrok in ne jeznih postopačev. So bistveno marljivejši od "južnih kolegov" in namesto, da bi se jezili na ves svet in tarnali, raje obdelujejo vsak ped strmine.

Budizem ali hinduizem

To je deloma posledica podnebja, ki jim pozimi ne pusti lenariti, deloma pa religije. V Nepalu namreč kraljuje Šiva. Večina od trideset milijonov Nepalcev je hindujcev. So pripadniki najstarejšega velikega verstva in častijo številna božanstva. Obenem je budizem, ki je pravzaprav bolj filozofija kot religija, zgodovinsko vezan na Nepal, ki je rojstni "kraj" Bude. Nepal, ujet med Tibet in Indijo, je pravzaprav talilni lonec – mešanica obeh verstev. Zato so ljudje prijazni, ne poznajo jeze, nestrpnosti in zavisti. Zato je tu toliko templjev, ki si jih delijo oboji. Zato tukaj upepeljujejo trupla nad reko in zato je toliko molilnih mlinčkov in zastavic, ki skupaj s kadili skrbijo za prav posebno vzdušje.

Vpliv Kitajske

Čeprav Nepal tako po infrastrukturi, vozilih, življenjskem slogu in prebivalcih spominja na Indijo, je neizpodbiten tudi vpliv bližnjega Tibeta. Ta ne pomeni le kitajskega budističnega vpliva, ampak tudi politične težave. Številne vojaške kontrole na severu Nepala neizpodbitno pričajo o tem. Vpliv maoistov je pred poldrugim desetletjem pripeljal celo do državljanske vojne, kraljevina pa se je precej žalostno končala šele pred nekaj leti.

Prometni kaos Katmanduja

Predstavljajte si milijonsko mesto s pol milijona motoristov. Predstavljajte si ozke ulice z desetinami ljudi, avtomobilov, motorjev, avtobusov in tu in tam ležeče krave. Za hindujce je sveta, za budiste so "svete" tako ali tako vse živali, zato jih nihče ne moti. Upoštevanje formalnih pravil bi tu naredilo več škode kot koristi. Glavni "prometni znak" je zato hupa. A ne kot pri nas, kjer je orožje jeznih in močnejših, v budistično-hinduističnem svetu je bolj opozorilo: "Pazi, prihajam!" Zato je kljub kaosu in zastarelim vozilom, načeloma indijske proizvodnje, prometnih nesreč relativno malo.

Država, ki živi od alpinističnih taks

Večina turistov pride v Nepal zaradi gora. Tudi tisti, ki niso alpinisti, se na trekingu po dolinah pod najvišje vrhove lahko naužijejo gorske narave. Najbolj popularen je vsekakor treking pod najvišjo goro sveta ali okoli ogromnega masiva Anapurne, ki po romantičnih dolinah, polnih lesenih "hotelov", pripelje več kot pet kilometrov nad morsko gladino. Za manj turistično obleganega in morda celo najlepšega velja tisti v območju Langtang. A pri vseh izziv ni le v nekajdnevni hoji na visoki višini, ampak tudi transport do vznožja gora – po prepadnih in po monsunu velikokrat manjkajočih cestah ali na prekratkih letaliških stezah.

Od višine se zvrti

A prav ta "zakotnost" je bistvo Nepala. Praktično čez ves severni del Nepala se vleče tisto, kar je to majhno državo sploh pripeljalo na zemljevide sveta in kar jo bistveno loči od Indije. Himalaja. V Nepalu je večina najvišjih gora našega planeta vključno z najvišjo – evropocentrično poimenovano Mount Everest. To je področje, kjer je še mogoče najti samoto, deviške stene in vrhove, začutiti bližino hindujskih bogov in svojih slabosti. To je tudi področje, kjer je svetovno slavo, a žal tudi svoj konec, našlo veliko najboljših slovenskih alpinistov.