Borobudur in Prambanan - templja presežkov

Borobudur, največje budistično svetišče na svetu Svetišče Borobudur je indonezijski sorodnik templjev Angkor Wat v Kambodži in Bagan v Mjanmaru. Upravičeno ga imenujejo eden javanskih čudežev: dvakrat je preživel izbruh bližnjega vulkana Merapi – nazadnje konec novembra lani, ko ga je ognjenik spet pokril s plastjo vulkanskega pepela –, bombni napad leta 1985 in milijone parov čevljev turistov. Kljub vsem zunanjim dejavnikom ostaja impresiven in čudovit kot pred 1200 leti, ko so ga zgradili.

Ob zatonu budizma in premoči vzhodne Jave je Borobudur že kmalu po dograditvi v 8. stoletju ostal pozabljen pod vulkanskim prahom in tropskim rastjem. Svetišče so najverjetneje opustili že v 10. stoletju, ko se je politično središče preselilo s tega območja, tudi zaradi vulkanske aktivnosti vulkana Merapi, ki naj bi leta 1006 s črno odejo prekril Borobudur. Šele v začetku 19. stoletja so znova odkrili arhitekturni dosežek, slabega pol stoletja potrebovali za odkopavanja, v začetku 20. stoletja pa so močno poškodovano stupo obnovili. Leta 1973 je Borobudur pod svoje okrilje vzel Unesco in ga kamen za kamnom restavriral, zgradil betonske temelje in ga s prvotnim materialom do leta 1984 praktično zgradil na novo – v vsem njegovem prvinskem blišču.

Izklesana budistična doktrina

Spomenik s seznama Unescove svetovne dediščine je zgrajen v obliki simetrične stupe, ki objema hrib pod sabo v velikosti 108 krat 108 metrov. Veličastno zgradbo sestavlja več kot dva milijona kamnitih blokov in iz daljave stupa spominja na stopničasto piramido. Spodnjih šest kvadratnih teras nadgrajujejo tri terase s krožnim tlorisom, četrto stopnišče pa vodi do osrednjega templja. Na zgornjih treh nadstropjih je 72 manjših stup, ki obkrožajo osrednjo stupo. Gradnja stupe zrcali budistično filozofijo: kozmos, ujet v kamen, ki se od vsakdanjega življenja spiralno vzpenja do nirvane.

Vsako nadstropje, v katerem budistično stupo obkrožiš v smeri urnega kazalca, navduši s številnimi kipi in umetelno oblikovanimi kamni. Obiskovalci svetišča med spiralnim vzpenjanjem po stupi s pomočjo reliefov v spodnjih nadstropjih spoznavajo Budovo življenje in njegov nauk. Reliefi v mehki jutranji svetlobi izžarevajo izklesano budistično doktrino, prepleteno z utrinki iz življenja na Javi pred dobrim tisočletjem. A budistična veličina je žal tudi oskrunjena, saj so nekaterim Budovih kipom – v svetišču jih je 504 v različnih meditacijskih položajih – ukradli glave, nekaj pa jih je terjal potres, zato so številni kipi brezglavi.

Prambanan, največji hinduistični kompleks na Javi

Borobudurjev sosed Prambanan je največji hinduistični kompleks na Javi, prav vrhunski dosežek hinduistične arhitekture 9. stoletja, ko je jug Jave preplavljal budizem, sever pa hinduizem. Po eni od teorij naj bi dinastiji združila poroka hinduističnega princa in budistične princese, kar bi lahko razložilo elemente obeh religij v arhitekturi sicer hinduističnega templja, ki v sodobni industrijski družbi izžareva kozmično harmonijo. To je začutil tudi Unesco, ki je tempeljski kompleks leta 1991 zaščitil kot del svetovne dediščine.

Tudi Prambanan je doletela podobna usoda kot Borobudur – nekaj stoletij samote, konec 19. stoletja pa so skupek templjev dvignili iz ruševin in jih leta 1937 delno rekonstruirali. Od nekdanje veličine 244 templjev jih je danes ohranjena le še peščica. Osrednji in s 47 metri najvišji tempelj je posvečen bogu Šivi in prepreda ga v kamen izklesana zgodba znamenitega epa Ramajana. Tempelj z leve in desne objemata templja Brahme in Višnuja, oba prav tako bogato kiparsko okrašena in "pripovedovalca" Mahabharate in Ramajane, ki jo je vsako polno luno mogoče v čarobno osvetljenem kompleksu doživeti tudi v plesni izvedbi.