Bel Bibaha Nepalke odreši stigme vdovstva

Durbar Square, osrednji katmandujski trg, posejan z mogočnimi palačami, predstavlja središče starega dela nepalske prestolnice. Temu primerno vrveče je tudi dogajanje med v nebo rastočimi templji, ki jih zasedajo golobi. V »preddverju« enega od templjev pod napeto platneno streho senco išče množica rosno mladih deklet in odraslih žena, okrog dogajalnega prostora pa zastane korak vse več mimoidočim. Le kaj se dogaja?

Deklice so večinoma odete v svečana rdeča oblačila in ovenčane s cvetjem in z bleščicami v umetelnih pričeskah. Njihov preprost make-up ni moteč, a na otroških obrazih deluje preveč nenaravno. S kano porisane dlani kukajo izpod gmote zlato-rdečih zapestnic, skladnih z razkošnimi ogrlicami in uhani. Pa ja menda ebenovinaste črnolaske niso ujete v kolesje kakšnega otroškega lepotnega tekmovanja, me prešine ob vsej umetni dovršenosti, a begajoče misli kaj kmalu razsvetli informacija o posebnem obredu Nevarov, prvotnih prebivalcev katmandujske doline, ki še danes poslušajo klic tradicije.

Nevarske deklice se navadno poročijo trikrat: najprej z jabolkom bel – ta poroka se imenuje Bel Bibaha –, nato s soncem, zakonska zveza z moškim pa je dejansko že njihova tretja poroka. Simbolična poroka med nevarskimi devicami in sadežem bel se odvije še v času pred puberteto deklic – a v lihih letih, kot so pet, sedem ali devet –, saj to mladenkam v času plodnosti zagotavlja sposobnost uspešne in zdrave reprodukcije. Sadež bel nastopa v vlogi ženina, ki je tokrat bog Kumar, sin boga Šive. Sadež mora biti sočen in zrel, nikakor pa ne poškodovan, saj v tem primeru usoda deklici nameni neprivlačnega in nezvestega moža. Hkrati pa je simbolična poroka posebna zaščita za Nepalke iz skupnosti Nevarov: tudi če bo njihov pravi mož umrl, ne bodo nikoli sramotno zaznamovane kot vdove, saj je zveza z bogom Kumarjem večna.

Hinduistična tradicija se je včasih odvijala doma, zdaj pa se spet seli na javne prostore, kjer hinduistični duhovnik med dvodnevno ceremonijo naenkrat poroči več deklic. Veličastna rdečina prefinjene svile, ki objema telesca deklic, je pravo nasprotje duhovnikove preprostosti. Bosonog sivolas možak tiči v svetlih hlačah, karirasti flanelasti srajci in oguljenem črnem brezrokavniku, preproščina pa odseva tudi iz njegovega skromnega »oltarja« z nekaj hrane, cvetlicami in kadilnimi palčkami. Mlade lepotičke s pomočjo svojih mater sledijo očiščevalnemu obredu, med katerim se pred njimi eden za drugim izmenjujejo krožniki z različno hrano. Vmes duhovnik na njihova čela pritisne bogato rdeče znamenje in iskrivo črne glavice posuje s cvetnimi listi, drobne ročice pa v duhovnikov kovinski »mošnjiček« spuščajo petrupijske bankovce. Obred se zaključi z očetovim slovesom od device.

Dogodek ne pritegne samo pozornosti turistov, ampak tudi Nepalcev, ki se prav tako radovedno drenjajo okrog improviziranega šotora. Fotoaparati škljocajo kot za stavo, kamere beležijo pomemben dan v življenju mladih Nevark in novinarji budno spremljajo dogajanje. Po večurnem obredu drugega dne pa se deklice ponosno stisnejo k svojim sorodnikom, saj je to praznik za vso družino.