Banda Aceh šest let po cunamiju

Pobožična smrtna obsodba Aceh, provinca na severu Sumatre, je najbolj odmaknjen del indonezijskega otočja. Njegovo zgodovino pišejo posledice tridesetletne državljanske vojne, strogo šeriatsko pravo in naravne katastrofe – skoraj vsakotedenski potresi, uničujoči cunamiji in bruhajoči ognjeniki. Banda Aceh, milijonsko središče Aceha, je svojo črno nedeljo doživel 26. decembra 2004, ko je po silovitem potresu v Indoneziji kremplje pokazal še razbesnjen cunami, ki je pustošil po obalah jugovzhodne Azije.

Sončno pobožično jutro je pomenilo smrtno obsodbo za 170 tisoč ljudi, cunami pa je razdejal infrastrukturo 800-kilometrskega obalnega pasu severne Sumatre. Več desetletij trajajoče separatistično gibanje ne bi moglo zadati tolikšnega razdejanja, kot ga je v nekaj urah povzročil Indijski ocean: porušene stavbe, razmetana trupla, ladje na obali in strehah hiš, podrta drevesa in morje smeti, idealno za razraščanje epidemij. V dneh po cunamiju so Banda Aceh preplavili prostovoljci Združenih narodov, ki so pomagali nuditi osnovno zdravniško pomoč, iskati razbežane družine, urejati prehrano in streho nad glavo, popravljati razvaline in razbitine, ponovno graditi mesto in – vlivati upanje na varnejši jutri. Šest let po cunamiju je mesto z 210 tisoč prebivalci prenovljeno, novejše stavbe dajejo slutiti, da je usoda tu tragično zamahnila s svojim bičem, ponekod pa razvaline še vedno nemo zrejo v nebo.

Spomeniki razjarjenega oceana

Za nasmejanimi obrazi domačinov se skriva bolečina, ki jo je tistega usodnega dne občutil prav vsak, in še danes otožno pokažejo zgovorne ostanke katastrofe, ki pretresejo tako Indonezijce kot tujce. V Lampulu, dva kilometra iz središča Banda Aceha, je nad strehami mesta ugnezdena ladja, kamor jo je naplavil razjarjeni ocean, danes pa je spomenik ob novo zgrajenih stavbah.

Na drugem koncu sumatrskega mesta, pet kilometrov od obale, je srd cunamija bruhnil na kopno velikansko tovorno ladjo Himbauan, ki se je za las izognila bližnji mošeji, ki je po neverjetnem naključju ostala nepoškodovana. Velikanko si pridejo ogledat številni nejeverni Tomaži, ob vihranju indonezijskih zastav pa se je nanjo mogoče celo povzpeti. Štiri nadstropja vodijo do strehe, od koder se razgrne razgled na okolico – skupek novozgrajenih stavb in pločevinastih ostankov iz časov pred uničujočim cunamijem, iz vsega pa se sveti zelena kupola le nekaj metrov oddaljene mošeje.

Kot spomin in opomin na črni dan so v Banda Acehu leta 2009 odprli muzej Aceh Tsunami Museum, ki bo pekel izpred šestih let prikazal tudi obiskovalcem severa Sumatre. Že njegova oblika spominja na gromozanski morski val, notranjost muzeja pa katastrofo prikaže še podrobneje.