Nedelja,
24. 5. 2015,
0.41

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 24. 5. 2015, 0.41

9 let

"Ne zdi se mi pomembno, če je nosilec vsebine papir ali elektronski medij."

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Tokrat smo se lotili zagate branja knjig le prek elektronskih medijev. Težava, ki to mogoče niti ni. "Vsebine so tiste, ki jih želimo kulturno predati naprej, ne pa oblika," meni Dragica Haramija.

Dejstvo je, da novodobni otroci vedno pogosteje posegajo po elektronskih medijih, ki jih ne uporabljajo le za iskanje informacij, ampak tudi za branje literature. Kako lahko nove bralne navade obrnemo sebi v prid?

Branje hiperbesedil je lahko tudi zelo bogato "Internet preoblikuje percepcijo in naše bralne navade, naša pozornost je bolj razpršena in plitvejša. Po drugi strani pa hiperbesedila nudijo veliko povezav in če beremo usmerjeno, pozorno in kritično, je to branje lahko zelo 'bogato'," meni Tilka Jamnik, promotorka branja, nekdanja knjižničarka, strokovnjakinja za mladinsko književnost.

Pomembna je kakovost sporočil Svetuje, da otroke seznanite s čim več različnimi bralnimi gradivi in na različnih medijih, da jih bodo poznali in znali izbirati glede na vsebino, kakovost in namen. "Poskušajte jih naučiti brati z razumevanjem in kritično, to je bistveno! Kakovost sporočil je pomembna!"

Majhnemu otroku berite slikanice, držite ga v naročju, skupaj uživajte v pripovedi in ilustraciji in se o knjigi pogovarjajte. Malce večji otrok - že v predšolskem obdobju - bo navdušen npr. nad e-tablico, mobilnim telefonom idr., če so te stvari pri hiši.

Nasvet Tilke Jamnik je: "Vsekakor mu jih dovolite, vendar le nekaj minut (npr. nekaj risank), nikakor pa ne dovolite otroku, da jih uporablja zelo veliko časa, neomejeno; tudi te vsebine poglejte občasno skupaj in se pogovarjajte o njih. Če se le da, mu naročite kakšno revijo, npr. Cicido oz. pozneje Ciciban, ki naj na njegovo ime redno prihaja vsak mesec po pošti."

Tako je otrok ob vstopu v šolo že navajen različnih bralnih gradiv in medijev in že tudi ve, kaj mu nudi glasno branje različnih leposlovnih besedil, kaj iskanje po internetu itd.

Dragica Haramija, predsednica Bralne značke Slovenije – ZPMS, pa poudarja, da moramo razlikovati med vsebino in obliko.

Pomembna je vsebina in ne medij

"Meni se pomembne vsebine. Ne zdi se mi tako pomembno, če je nosilec vsebine papir ali elektronski medij. Dejstvo je, da smo v obdobju, ko se Gutenbergova doba končuje. Zagotovo ne spadam med tiste literarne zgodovinarje, ki se jim knjiga zdi samo to, ko v rokah držimo papir. "

Prvi otrokovi vzgojitelji smo starši, tudi takrat, ko se tega najmanj zavedamo. Zato je pomembno, da v prvi vrsti beremo starši. Tilka Jamnik dodaja, da je pomembno, kaj beremo odrasli. "Če otrok svojih staršev ne bo videl brati knjig in drugega tiskanega gradiva, pač pa uporabljati le računalnik ..."

Knjige za medgeneracijsko branje

Dragica Haramija pritrjuje, da je zgled tisti, ki promovira branje. Le kako naj otrok verjame, da je branje dobra stvar, če starša nikoli ne vidi s knjigo v roki. Njen predlog je medgeneracijsko branje. "Berimo knjige, ki so večnaslovniške, ki nagovarjajo vse starosti, da bo imela od knjige veliko vsa družina."