Sezonske razprodaje: zakaj nam je postalo vseeno?

Že dolgo ne velja več, da se ljudje na dan začetka sezonskih znižanj oblačil gnetejo pred vrati trgovin in ob odprtju vrat brez obzirnosti do ljudi okoli sebe zakadijo med prodajne police in se grebejo za najbolj zaželene kose. Zakaj? Najboljši kosi kolekcije so ponavadi že tako ali tako davno pokupljeni, če ne prej, pa na akcijskih znižanjih v tednih pred uradnim začetkom sezonske razprodaje. Uradno poletno sezonsko znižanje tekstilnih oblačil se po pravilih Trgovinske zbornice Slovenije lahko začne z drugim delovnim ponedeljkom v juliju. Ker se ta približuje, smo za vas iz prve roke (s pomočjo ljubljanskih prodajalnih asistentov) zbrali nekaj resnic o razprodajah, ki vam bodo morda odgovorile na kakšno vprašanje in obogatile vašo nakupovalno izkušnjo.

1. Znižanje zamegli našo presojo

Če vas ob pogledu na nalepke, na katerih piše, da je kos znižan, oblije nakupovalna vročica in se pozneje ob prihodu domov sprašujete, kaj vas je pripravilo do tega, da ste si kupili oranžne kavbojke, niste v manjšini. Nakupovalno košaro z znižanimi artikli hitro napolnimo, saj je naša presoja zamegljena, zvestoba do osebnega sloga pa omajana že ob najmanjšem pet odstotnem popustu.

2. Začetki sezonskih razprodaj ne vznemirjajo več kot nekdaj

Še pred tremi leti so morale trgovine teden pred začetkom sezonskega znižanja zamrzniti vse popuste in oblačila spet prodajati po osnovnih cenah. To je v očeh nekaterih kupcev delovalo kot zlobna zvijača trgovcev, ki želijo tik pred začetkom razprodaj zvišati cene in potem posledično izvajati nepravične razprodaje. Leta 2008 je trgovinska zbornica to pravilo ukinila. Trgovine odtlej oblačila po akcijskih cenah ponujajo že dosti prej in tako se pred trgovinami na dan začetka uradnih razprodaj ne gnetemo več v vrstah pred blagajno.

3. Finančna kriza je omejila kolekcije

Če so se morale prodajalne velikih količin oblačil v času razprodaj še do nedavnega znebiti po čim nižjih cenah, so v zadnjem času kolekcije tako ali tako že v osnovi omejene, saj ima večina trgovin (posebej cenovno ugodnih korporativnih znamk) močno okleščen proračun in zato vse naroča v omejenih izdajah, ki jih zaradi slabe zaloge večinoma uspejo v celoti razprodati že pred popusti, skoraj zagotovo pa v raznih akcijah med sezono. V dizajnerskih butikih, namenjenih petičnežem, pa je bila zaloga tako ali tako od nekdaj okrnjena, saj se za tako drage kose zanimajo le redki izbranci.

4. Ne računajte na poceni nakupe tako imenovanih "večnih kosov"

Oblačila, ki spadajo v kategorijo "bazičnih" (in praktično vsaka znamka ima tudi ta oddelek), se prodajajo najbolje in so redko deležna znižanja, zato ne računajte, da se boste z njimi založili na razprodajah. Gre za artikle, ki so aktualni ne glede na sezono in trende, v osnovnih krojih in barvah, kot so bela, črna ali siva. Resnica je, da nas na obešalnikih v času sezonskih razprodaj večinoma čakajo močno znižani kosi v drznih različicah oziroma proizvajalčeve neposrečene interpretacije trenutnih (ali že preteklih) trendov.

5. V novo kolekcijo včasih vključijo stare kose

Na žalost opreznih in pogosto zgroženih potrošnikov drži, da oblačila iz pretekle sezone včasih na policah spremljajo novo kolekcijo. To je sicer redko, a možno v primeru, da je neko oblačilo še vedno na voljo v vseh številkah in se barvno sklada z novo pošiljko.

6. Vedno se najde še kaj v skladišču

Nekatere trgovine sicer menijo, da bodo prodali več, če vso zalogo postavijo na ogled kupcem, četudi to pomeni, da so barvno in slogovno neusklajeno nagnetene na obešalnikih. Druge znamke prisegajo na privlačen videz bolj praznih polic, ki dajejo občutek, da je oblačilo bolj zaželeno, morda celo bolj prestižno (kot na primer v dizajnerskih butikih). Če se vam zdi, da ste se znašli v kateri izmed teh trgovin, se pozanimajte, ali imajo kakšne ostanke pretekle sezone pospravljene tudi v skladišču. Velja pravilo, da se najbolj izpostavljajo kosi, ki jih ima trgovina največ na zalogi.

7. Prodajalci seveda rezervirajo tudi kaj zase

Vsak poklic ima svoje bonuse, zaposleni v trgovinah z oblačili imajo pač tovrstnega. Poleg posebnih popustov za zaposlene (ki se razlikujejo glede na podjetje) imajo trgovci seveda tudi priložnost, da kakšen kos rezervirajo zase, čeprav so pri tem dostikrat omejeni (časovno in količinsko).

8. Spletne razprodaje: pri nas jih žal še ni

Nad spletnim naročanjem oblačil se je sprva čudilo ("Kako lahko kupuješ, brez da bi pomeril?"), v zadnjih letih pa je tovrstno nakupovanje, predvsem zunaj Slovenije, postalo uveljavljena praksa pretanjenih kupcev, ki uspešno kombinirajo ogledovanje izbranega oblačila v živo z oprezanjem za zelo pogostimi akcijami v priljubljenih spletnih trgovinah. Pri nas naj bi bil trg za spletno prodajo slovenskih znamk premajhen, čeprav se pojavljajo namigovanja, da naj bi v nekaterih veleblagovnicah uvedli možnost spletne rezervacije izbranega oblačila (ki bi ga nato prevzeli v trgovini).

9. Ostanke nazaj dobavitelju, v dobrodelne namene ali v uničenje

Če je kos tako nepriljubljen, da v trgovini žalostno vztraja po vseh akcijah, sezonski razprodaji in celo po končnem in neuglednem znižanju, ki včasih doseže celo 80 ali 90 odstotkov, imajo nekatere trgovske znamke navado, da ga namenijo za dobrodelne namene, čeprav običajno tudi za to veljajo stroga merila. V skrajnem primeru takšna, iz vseh strani nezaželena oblačila preprosto uničijo.