Poleti zapeljive s turbanom na glavi

Pomladno-poletna kolekcija oblačil The Lie by Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy je vihrava, barvna, polna energije in vsaj zato, ker oblikovalka prisega na turbane, tudi nekoliko drugačna. Jerneja pravi, da si moderno poslovno žensko zamišlja v svojih oblačilih tako čez dan kot tudi zvečer, le modni dodatki ali torbica se spremenijo in sodobna ženska je že nared za večerno zabavo po napornem dnevu.

Kako je nastala kolekcija za pomlad in poletje, od kod ste črpali navdih, osnovno idejo? Navdih vedno črpam iz zgodovine, vedno si žensko vizualiziram v prostoru, v določeni situaciji in kako naj bi bila v tem trenutku videti. Če je bil navdih zimske kolekcije fatalka noči z zasneženih budimpeških ulic, je tokrat moja ženska mešanica modne ikone iz 60. in 70. let, ki se spogleduje z orientom in antično Grčijo. Predstavljam si jo na oddihu, med eksotičnimi rastlinami, v puščavi, ob bazenu, na bazarju med iskanjem zanimivih kosov, ki jih bo lahko vpletla v svoj stil. Je vesela, zadovoljna, nasmejana, igriva, zapeljiva, samozavestna in polna diskretno izžarevajočega seksapila. To vizijo sem želela ujeti tudi na fotografijah v novem katalogu. Hkrati sem želela ustvariti oblačila, ki "delujejo" tako podnevi kot ponoči.

V prejšnjih kolekcijah niste bili tako barviti, razigrani. Kako to, da je ta tako polna barv? Z leti se marsikaj naučiš in poskušaš izstopiti iz okvirjev. Ampak malo. Tako še vedno obdržiš svojo rdečo nit, vendar vsakič v nekem drugem odtenku.

Kaj so glavne značilnosti nove kolekcije? Kar nekaj jih je. Dolge, lahkotno padajoče obleke, gorčična, olivna, rožnata in barva fuksije, vzorci, turbani in široke usnjene zapestnice.

Komu je kolekcija namenjena, kakšno občinstvo nagovarjate? Po izkušnjah merim na svoje stranke, veseli me, da se vedno več žensk najde v mojem stilu. So pa to načeloma ženske od 28. pa vse tja do 45. leta, tu pa tam se najde tudi kakšna najstnica, ki pridno varčuje, da si lahko kljub mladosti privošči kakšen malo dražji kos.

Se vam zdi, da morajo biti ženske pogumne, da nosijo vašo kolekcijo? Ne, mislim da ne. Morda se v vsaki kolekciji najde kakšen kos, ki izstopa, ampak načeloma mislim, da ne potrebujejo nobenega poguma. Le všeč jim mora biti in v takšnem stilu se morajo dobro počutiti.

So tudi torbice nastajale istočasno kot obleke? Ja, nekako istočasno. Tako kot pri oblekah je navdih material. Približno vem, kaj želim, potem iščem nekaj takšnega, sproti najdem še veliko več in tako se ideje kar rojevajo. Velik navdih pa so tudi moje stranke: nekaterim so pomembni žepi v notranjosti, spet druge prisegajo na mat materiale, da se ne vidi prstnih odtisov, tretje nikakor ne morejo brez dolgega ročaja in tako naprej. Od njih se veliko naučim in pomagajo mi rasti. Konec koncev vsi v tej "obrti" delamo za njih.

Torbice, ki jih izdelujete, so lahko tudi z osebno noto, s pečatom imena osebe. Koliko se jih za to odloči in zakaj? Torbica je zelo osebna stvar. Ženska v njej skriva mnogo svojega značaja. Za to se jih odloči vedno več. Mislim, da je razlog v tem, da v današnjem svetu ljudje iščemo nekaj, v kar verjamemo, na kar smo še posebej navezani ali pa preprosto skušamo biti poduhovljeni na nek svoj način. Nekateri to najdejo v tatujih, jaz imam že od nekdaj manijo na motiv evil eye, ki je pri nas šele zdaj bolj v trendu. Še od časov študija na baletni akademiji v Amsterdamu, od tega je zdaj že deset let, okoli popka nosim ogrlico, ki je nikoli ne snamem, na njej pa je motiv evil eye, da o številnih zapestnicah s tem motivom sploh ne govorim. In nekatere si zato personalizirajo torbico. Veliko jih je, ki si dajo na ploščice vgravirati svoj moto, pregovor, karkoli, v kar verjamejo. Po vsebini torbice lahko sestavimo psihološki profil ženske.

Znani ste po tem, da svoje izdelke nosite za na prireditve. Kaj pa nosite v prostem času, ko greste na sprehod, v trgovino? Dejansko se na prireditvah zadnjih nekaj let bolj malo pojavljam, je pa res, da svoje izdelke nosim vedno in povsod, vendar še veliko več v zasebnem življenju. Pa tudi v prostem času nosim svoja oblačila, nakit, pasove, torbice. Tudi če grem na sprehod. Za na Pohorje, kjer sem skoraj vsak konec tedna, pa se seveda oblečem športno. Palice, trenirka, anorak, gojzarji. Sicer pa, odkar sem zelo veliko na terenu in nosim ogromno stajlingov in materialov, dneve zaradi fizičnega napora preživim predvsem v bulerjih in nasploh v udobnejših oblačilih. Ampak zato niso nič manj kul, zanimivi, vpadljivi in dopadljivi. Uživam v mešanju različnih stilov in hkrati ostajati zvesta svojim okvirjem. In vedno lahko le sezujem bulerje in obujem črne salonarje z dvanajstcentimetrsko peto in "outfit" še vedno deluje.

Kaj pa vaša lastna trgovina? Ste razmišljali o njej? Prejšnji teden sem odprla spletno trgovino. In ja, vsak dan razmišljam o svoji trgovini. Vidim jo, vem, kakšna bo, kje bo zofa, kje kabina, kje police … Vse vem. In imela jo bom, točno takšno, kakršno hočem, ne bom se zadovoljila z manj, zato se bo to zgodilo, ko mi bodo finance dopuščale brez kakršnegakoli tveganja. Sem "ziheraš" (smeh).

Kakšen razvoj in kako lahko v nekaj letih doseže slovenski oblikovalec, kje se lahko predstavi, zakaj ne sodelujete na primer s tednom mode? Mislim, da se oblikovalec lahko začne razvijati, ko najde svoj krog strank in ko ta krog povečuje. Sama s spletno stranjo, "newsletterji", katalogi, Facebookom in zdaj tudi spletno trgovino svojo blagovno znamko kar dobro predstavljam. Vedno je pa tako: več reklame, več naročil, več naročil, več zaposlenih, višji stroški. To je med seboj vse povezano. Zato nič ne delam na silo, vse pride organsko in verjamem, da vse ob svojem času. Včasih sem se veliko medijsko izpostavljala. Preveč. In potem sem nekako prišla v drugo skrajnost, zdaj se javnosti bolj izogibam. Nikoli ne reci nikoli in hvala bogu, da imamo Teden mode, vesela in ponosna sem na to, vendar jaz še ne čutim te potrebe. Saj pravim, vse ob svojem času.