V Anselmi je poskrbljeno za delujoče šivalne stroje, ostre škarje, ogret likalnik in ostale pripomočke za šivanje in krojenje. Pa tudi za predajanje znanja, klepet, kavo, čaj in večno Domačico.
"Do oblačila, ki si ga izdelaš sam, imaš popolnoma drug odnos. Ne zavržeš ga tako hitro, zavedaš se dela in procesa, ki je v ozadju izdelka. Prav tako ga tudi drugače nosiš in v njem hodiš," poudarja modna oblikovalka, arhitektka in vodja ljubljanske Anselme Ana Malalan. Šiviljske delavnice, kjer že štiri leta ponujajo potrebno tehnično in strokovno podporo za to, da si oblačila lahko tam zašijete sami ali pa jih k njim pridete zakrpat, zarobit, skrojit in podobno.
Če to znate, se v Anselmi lahko od torka do petka med 10. in 20. uro oglasite brez predhodne najave, čez konec tedna po dogovoru. Tam vas čaka vse potrebno za šivanje, sitotisk pa tudi kakšna dodatna roka in nasvet. Šfitness so poimenovali ponudbo samostojnega šivanja v javni delavnici, kjer se med robljenem hlač ali pa nastajanjem novega oblačila lahko splete še kakšno novo poznanstvo.
V Anselmi je nastala trdna mreža ljudi
"Ljudi k nam privabi želja po šivanju, to je edina skupna točka, ostalo je odprto," pravi idejna in organizacijska vodja Anselme, kamor zahajajo različne generacije – od 13 do 64 let stare uporabnice, uporabnikov je za zdaj še malo. Ob delovanju strojev pa se tako prepletajo različne, ne le šiviljske, temveč tudi življenjske, izkušnje in pogledi.
V teh letih se je tako ustvarila že določena skupina ljudi, ki v delavnico bolj ali manj zahaja redno. "Ustvarila se je že določena, čeprav majhna, mreža ljudi, ki je trdna in resnična, ne facebookovska. In se razvija ter živi. Med ljudmi, ki se tu spoznajo, lahko nastajajo različne povezave, ki z Anselmo lahko tudi nimajo več zveze," pravi Ana Malalan.
Od druženja do novega kosa oblačila
To je družbeni vidik tega praktičnega in ustvarjalnega prostora, kamor lahko vsakdo pride tudi po čisto začetno in osnovno znanje šivanja. Zato so na voljo različni tečaji pa tudi delavnice z raznovrstnimi cilji v obliki oblačil, kot so na primer pajkice, kopalni plašč, fulover (dizajnerski pulover), zdravo hlače in drugo. Naučijo vas izdelovati lestenec, pasje ovratnice iz usnja in zračnice, ponujajo pa tudi možnosti za izdelovanje iz gline.
Med popularnejšimi sta delavnici, ki udeleženke in udeležence privedeta do zašitih pajkic ali fuloverja, nova pa je ta s kopalnim plaščem.
Šivanje je meditativno
"Šivanje zahteva osredotočenost in potrpežljivost. Je na svoj način meditativno. Delo z rokami je tako drugačno od siceršnjega pogostega dela z računalniki. Pod prsti čutiš različne materiale in razmišljaš o čisto drugih stvareh. Odmakneš se lahko od utečenega življenja," modna oblikovalka našteje razloge, zakaj bi se raje kot za fitnes, pilates ali kavo v lokalu odločili za prihod v Anselmo.
Zanimiv je sam proces, izdelek je le nagrada, je eden od vidikov tega početja. Dodaten pa je ta, da pokrpanim ali predelanim starim oblačilom lahko podaljšamo življenjsko dobo in tako odmaknemo trenutek, ko bodo pristala v smeteh. Mogoče se bodo lahko celo znašla v omarah naslednjih generacij.
Oblačila množične mode ne dočakajo naslednjih generacij
Če oblačila naredimo sami, imamo v svojih rokah tudi njihovo kakovost, s tem pa se lahko vsaj v neki točki zoperstavimo množični modi. Tej, ki velikokrat ponuja oblačila, ki morda ne zdržijo niti ene sezone. "Velikokrat se šalim, da v muzeju pregleda zgodovinskih obdobij oblačilne kulture ne bi našli prav veliko kosov iz našega obdobja, saj se ne bi obdržali," pravi modna oblikovalka z majico na sebi, ki jo je zašila pred 12 leti, pa se ji to ne vidi.
Ob čemer doda, da podobno lahko danes spremljamo tudi pri drugih spremljevalcih vsakdanjika, kot so to primer pralni stroj, hladilnik in druge naprave, ki imajo veliko krajšo dobo delovanja, kot smo bili navajeni nekoč. Pa tudi včasih so odnesli v popravilo celo dežnik, danes raje kupimo novega.
Vendar se je začelo nekoliko spreminjati, je optimistična Ana Malalan. In res, različnih pobud in projektov, ki ozaveščajo ta del načina življenja in porabe, je vse več.
Anselma 2 – prostor za izdelavo pohištva
Zdaj ko Anselma trdno stoji na svojih nogah, si modna oblikovalka in arhitektka želi predvsem to, da bi bila še za malenkost bolj živahna in bi dosegla še širši krog ljudi, ki bi tja prihajali.
Ko je nastajala šiviljska delavnica, je razmišljala še o njenem nadaljevanju, in sicer, da bi na podoben način ustvarila tudi prostor za izdelovanje pohištva. To idejo je sicer za zdaj opustila, ker ji čas tega ne bi dopuščal.
0
