Sreda,
25. 3. 2015,
13.51

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Zadruga Dobrote

Sreda, 25. 3. 2015, 13.51

6 let, 2 meseca

Kako so trije prijatelji iz starih oblačil in tekstila ustvarili nova delovna mesta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Najprej so želeli odpreti trgovino s koroškimi dobrotami, nato pa je projekt prerasel v zadrugo, katere glavna skrb je, da vaša stara oblačila pristanejo v pravih rokah in na pravem mestu.

Ideja o zadrugi Dobrote se je razvijala kar nekaj časa, vse skupaj pa se je začelo, ko so se trije prijatelji Matej Mohorko, Jure Strah in Sebastjan Pikl preizkušali v mikro podjetništvu z glavnim ciljem, da bi odprli trgovino z dobrotami s Koroške. Kot študentje te ideje niso mogli uresničiti, so pa zato leta 2010 odprli zadrugo Dobrote, v okviru katere so se želeli posvečati predvsem projektom za razvoj podeželja in socialnega podjetništva v Koroški regiji.

"Vizija zadruge je zagon dejavnosti, ki bodo v okolju odprle nove priložnosti in razvoj na področjih, ki jih ne pokrivata ne javni in ne tržni sektor. Delujemo na področjih samooskrbe, predelave in reciklaže ter pri ustvarjanju zelenih delovnih mest," je pojasnil Sebastjan.

Od trženja kmečkih izdelkov do Tekstilnice

Po ustanovitvi so organizirali že več dogodkov, povezanih s trženjem kmečkih prehranskih izdelkov, ko so postali partnerji projekta Tekstilnica, pa so njihovo glavno dejavnost začeli predstavljati zbiranje, sortiranje in predelava starega tekstila in oblačil. V Sloveniji namreč po besedah Sebastjana ne obstaja organizacija, ki bi celovito zbirala, sortirala in procesirala tekstil in oblačila, ki bi sicer končala na deponijah ali ki bi jih kot vredno surovino izvozili v tujino.

Trenutno zadruga zaposluje šest oseb, vodjo in pet delavcev v predelovalno-proizvodnem procesu, pri čemer to niso trije solastniki zadruge, ti imajo službe in vire prihodkov drugje.

Ob tem je Sebastjan opozoril, da bo predvsem od zbranega materiala odvisno, ali bo zaposlitev več ali manj.

Odprli obrat na Koroškem Projekt Tekstilnica, ki se je do konca leta 2014 financiral s sredstvi z razpisa ministrstva za delo, gradi na konceptih socialne vključenosti, okoljevarstva in prostovoljstva, eden od glavnih partnerjev pa so tudi Ekologi brez meja.

Kot partnerji so bili pri zadrugi

Dobrote zadolženi za vzpostavitev skladiščno-predelovalnega središča za sortiranje in predelavo zbranih oblačil in tekstila. Obrat so odprli na Koroškem, kjer je bilo veliko nezaposlenih ravno v tekstilni industriji.

Danes tako zaposleni sprejemajo tekstil in oblačila, ki jih dobijo iz zbiralnih akcij, od komunalnih podjetij, iz zabojnikov za tekstil, precej pa jim jih prinesejo tudi ljudje sami. Najboljše kose prodajo v trgovinah iz druge roke ali jih podarijo različnim organizacijam, del materiala predelajo v nove izdelke ali razrežejo v industrijske krpe.

Nova delovna mesta in manj odpadkov

Odzivi prebivalstva so bili do zdaj zelo dobri. "Na eni strani lokalnemu prebivalstvu zagotavljamo bližino komunalne storitve, kjer lahko v naše zbiralne kontejnerje dajo stara oblačila in tekstil. Hkrati pa vedo, da se bomo potrudili, da bo čim več tega blaga ostalo v uporabi, da ga bomo podarili, prodali ali predelali in tako ustvarili novo vrednost, delovno mesto in zmanjšali količino odpadkov," je povedal Sebastjan.

Izpostavil je, da se pomena in smiselnosti takšnih projektov malo manj zavedajo nekatere večje občine, saj raje dajejo prednost tujim profitnim podjetjem, s tem pa ne spodbujajo razvoja lokalnega gospodarstva in socialnega podjetništva ter zaradi slabega sodelovanja in nerazumevanja uničujejo že vzpostavljena delovna mesta.

V prihodnjih treh letih želi ekipa zadruge

Dobrote postati največji zbiralec starih oblačil in tekstila v Sloveniji. "Da bi večina oblačil in tekstila ustvarjala dodano vrednost v Sloveniji in za Slovenijo. Potencial je, znamo voditi projekt in delovne procese. Da bi to dosegli, bomo potrebovali še kar nekaj investicijskega kapitala. Zdaj moramo najti priložnost za rast in razvoj," je pojasnil Sebastjan in dodal, da jih pri njihovem delu vodi predvsem intuicija, da je to, kar delajo, prav in dobro.