Ženska v Berlinu

Avtor: Anonima Založba: Slovenska matica Cena: 21 eur

Zapisi so nastali izpod peresa mlade in izobražene Berlinčanke, ki je hladno in stvarno opisala vsakodnevno življenje v veliki meščanski hiši v obdobju od 20. aprila do 22. junija leta 1945. V teh težkih časih pred padcem nacizma so se ljudje, predvsem ženske, otroci in starci, pred bombnimi napadi skrivali po kleteh, med premori pa so iskali hrano in kurjavo. Še huje je postalo, ko so v Berlin zmagoslavno vkorakali vojaki Rdeče Armade, ki so si po dolgem času bojevanja zaželeli žensk, alkohola in drugih materialnih dobrin. Sovjetski vojaki ali Ivani, kot jim pravi Anonima, so vdirali v stanovanja, ropali, brez zadržka opravljali svoje potrebe kar na preprogah in se pod vplivom opojnih substanc polastili žensk kot vojnega plena. Pri tem se niso ozirali na njihovo starost ali lepoto.

Dnevnik je pomembna priča dogajanju v sodobni nemški zgodovini, njegova vrednost ni v zgodbi anonimne pisateljice dnevnika kot posameznice, temveč v orisu ponižanj, ki jih je doživelo nekaj sto tisoč, po nekaterih ocenah celo milijon žensk. Vse to je na njih pustilo neizbrisen pečat, čustva so otopela, osrednja tema pogovorov so bila vsepovsod le posilstva. Ko se je Anonimin moški vrnil k njej domov, med temi ženskami enostavno ni zdržal. »Postale ste brez sramu kot psice, vse ve tukaj v hiši. Kaj ne opazite tega? Grozno se je družiti z vami. Izgubile ste vsa merila.«

O dostojanstvu žensk je ves čas razmišljala tudi Anonima sama, toda lakota je bila prehuda, primarne potrebe niso bile zadovoljene. Medtem ko je z ruskimi častniki prišla tudi slanina, košček masla, steklenica vina. Da bi se zaščitila, si je pisateljica dnevnika omislila volka na malo višjem položaju in se tako zaščitila pred ostalimi volkovi. S tem si je življenje naredila malenkost bolj znosno, saj si je ni več vzel vsak vojak, ki je slučajno vstopil v stanovanje, ki si ga je delila s 60-letno vdovo.

Ta tematika je bila v Nemčiji dolgo časa tabu, šele po razkritju vojnih grozot, ki so se dogajale na Balkanu, je knjiga Ženska v Berlinu leta 2002 končno zagledala luč tudi v Nemčiji. Postala je velika knjižna uspešnica.

Dnevnik anonimne Berlinčanke je zanimivo in pretresljivo branje, njena pripoved je hladna, iskrena in racionalna. Do ruskih vojakov ne občuti nikakršnega sovraštva, zaveda se, da med Nemci in Rusi ni večjih razlik in da so najverjetneje nemški vojaki na svojem pohodu počenjali enaka hudodelstva. Anonima skuša vse skupaj razumeti, še več s cinizmom gleda na nastalo situacijo, v kateri se je znašla množica nemočnih žensk.