Zarota proti Ameriki

Avtor: David Roth Založba: Učila Cena: 28,90 €

Eden največjih še živečih ameriških avtorjev (judovskega rodu), ki mu v svoji zbirki nagrad po besedah kritikov manjka samo še Nobelova nagrada, nas popelje na popotovanje v fiktivno preteklost združenih držav Amerike. Popelje nas v čas predsedniških volitev, ki usodno spremenijo podobo celotnega sveta. Ko namesto Franklina Delana Roosevelta kot predsednik zapriseže Charles Lindbergh, antisemit in velik Hitlerjev občudovalec, se za ameriške Jude začnejo težki časi.

Skozi (fiktivno) dogajanje bralca vodi kar avtor sam, ko ga kot sedemletni otrok popelje naravnost v svoj dom, v ameriški Newark, kjer skozi njegove oči od blizu doživljamo strah in negotovost, ki se naseli v judovsko skupnost v Ameriki.

»Tem spominom vlada strah, nenehen strah. Naravno je, da ima vsako otroštvo svoje strahove, toda sprašujem se, ali ne bi imel kot otrok manj strahov če Lindbergh ne bi bil predsednik ali če jaz ne bi bil otrok judovskih staršev« so besede s katerimi Roth začne knjigo in s katerimi jasno začrta rdečo nit v knjigi, kjer se vse vrti okoli strahu pred (ne)znanim.

In če se v knjigi sedemletni Philip (neupravičeno) boji, da bodo obraze ameriških predsednikov in imena ameriških znamenitosti v njegovi zbirki znamk nenadoma prekrili ogromni nacistični kljukasti križi, je strah s katerim se morata soočiti njegova oče in mati še kako resničen – naraščajoči antisemitizem, ki je ameriške Jude naredil za tujek v njihovi lastni domovini.

»Čeprav Ircem (v Ameriki) še vedno veliko pomeni Irska, Poljakom Poljska in Italijanom Italija, mi nismo obdržali nobene vdanosti do dežel starega sveta. Neomajno smo zvesti Ameriki. A smo vseeno potisnjeni v boj, za katerega smo mislili da so se ga naše družine osvobodile, ko so se generacijo prej po božji previdnosti preselile.«

In zakaj je knjiga tako prepričljiva? Zato ker pisatelj s prefinjenim prepletanjem resničnih zgodovinskih dejstev in fikcije ustvari alternativno zgodovino, ki pa jo pripoveduje tako doživeto, kot da bi se v resnici zgodila. Hkrati nam daje jasno vedeti, kako malo je treba, da se naše življenje popolnoma obrne na glavo. Navsezadnje (in v luči aktualnih dogodkov na Balkanu) ste se že vprašali kako bi bilo, če se slovenska osamosvojitvena vojna ne bi končala tako kot se je?