V knjigi Oblast brez obraza proti mafijskim stereotipom

S knjigo Oblast brez obraza, ki je v zbirki Premiki izšla pri založbi Mladinska knjiga, je Širokova želela v slovenski javnosti razbiti stereotip, da je mafija nekaj pitoresknega. Širokova se s kriminalnimi organizacijami, ki obvladajo jug Italije, novinarsko ukvarja že 15 let. Najprej je poročala za Radio Študent, nato za tednik Mladina, zdaj je italijanska dopisnica za RTV SLO. V tem času je, predvsem z delom na terenu, pridobila številne informacije, ki jih je v knjigi podkrepila s teorijo.

Italijanska mafija drugačna od filma Boter

Avtorica je na predstavitvi knjige poudarila, da je novinarsko poročanje o kriminalnih italijanskih združbah pogosto poenostavljeno in sloni na stereotipnih predstavah, zato ni čudno, da je tako mnenje posvojila tudi javnost. Italijanska mafija se pogosto asociativno povezuje s hollywoodskim Botrom.

Toda prav sicilijanska cosa nostra je trenutno najšibkejša kriminalna združba, primat pa je prevzela kalabrijska 'ndrangheta. Ta velja za najbogatejšo in najmočnejšo združbo, ki v nasprotju s cosa nostro temelji na pristnih krvnih vezeh. Ker v primeru 'ndranghete ni skesancev, tistih nekdanjih članov, ki imajo ključ do delovanja posameznih mafijskih sistemov, ji je le težko priti na sled.

Kriminalni denar edina gotovina

Širokova se v knjigi posveti še neapeljski camorri, katere vrste so tudi po zaslugi novinarja Roberta Saviana in njegove knjige Gomora precej načete, in združbi sacra corona unita v Apuliji, ki je prav tako oslabljena.

Knjigo Oblast brez obraza s podnaslovom Zgodbe o italijanski mafiji uvaja citat protimafijskega tožilca Vincenza Macrija. Širokovi je v nekem pogovoru dejal: "V času recesije in gospodarske krize, gospa, je kriminalni denar edina gotovina v obtoku." Širokova je opomnila, da ko mafijske združbe pridobijo ekonomsko moč in se povežejo s politiko, jih nič več ne ustavi.

Ključ do uspeha je "centralizirano preiskovanje"

V Italiji še pred 30 leti nihče ni govoril o boju proti mafiji, zdelo se je, kot da ta sploh ne obstaja, da gre za izmislek. Šele potem, ko se je mafije resno lotila skupina tožilcev in šele po umoru dveh ključnih med njimi leta 1992, Giovannija Falconeja in Paola Borsellina, se je država zganila. Ključno za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu je bilo "centralizirano preiskovanje", s čimer se je strinjala tudi gostja na novinarski predstavitvi, generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Ob tem je opozorila tudi na pomembnost družbeno-politične klime, da lahko tožilstvo in policija v boju proti organiziranemu kriminalu kar najbolje delujeta.

Italijanska mafija pri nas ne deluje

Italijanske kriminalne organizacije delujejo globalno, njihove lovke so razpredene tudi po nekdanjih komunističnih državah, toda Brezigarjeva meni, da je Slovenija v tem primeru bolj "prehodno območje", italijanska mafija pri nas neposredno, kolikor ji je znano, ne deluje.

Italija je, tako Širokova, v boju proti kriminalnim organizacijam, ki namesto države vodijo jug Italije, vsekakor storila korak naprej, a vedeti je treba, da je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu obtožen sodelovanja z mafijo. Predsednik vlade Silvio Berlusconi mu ni dovolil odstopiti.