Umrla je Nobelova nagrajenka za literaturo Nadine Gordimer

Nobelova nagrajenka za književnost Nadine Gordimer je po poročanju britanskega časnika The Guardian ob najbližjih družinskih članih umrla na svojem domu v nedeljo zvečer.

Pisateljica in ena najvidnejših aktivistk proti apartheidu se je leta 1923 v Gautengu rodila evropskim imigrantom. Gordimerova, ki je Nobelovo nagrado leta 1991 prejela prav za opisovanje življenja v diskriminatornem režimu, je pisati začela že v najstniških letih.

Že takrat se je posvetila občutenjem in vsakdanjiku, ujetem pod rasistično prevlado bele manjšine. Vpliv politike apartheida na življenje in duha prebivalcev Južne Afrike je ostala njena osrednja literarna tema. V številnih zgodbah se je ukvarjala z vprašanjem ljubezni, sovraštva in prijateljstva, opredeljenega z razločevalnim rasističnem sistemom, ki se je končal leta 1994, ko je Nelson Mandela postal predsednik Južne Afrike.

Gordimerjeva kot domišljijska gverilka Pisateljice se je zaradi njenega dela prijela tudi oznaka "gverilka v domišljiji". Pravzaprav jo je za borko v polju imaginacije razglasil pesnik Seamus Heaney ter tako njenemu delu priznal pomembno politično vlogo. Odbor za Nobelovo nagrado za književnost pa jo je opredelil kot "čudovito epsko pisateljico".

Predavala je na Harvardu Šolanje je Nadine Gordimer končala v Johannesburgu, nato je nekaj časa, dokler se ni vrnila domov, predavala na univerzah v ZDA, kot so Harvard, Princeton in Columbia. Pisateljica, ki se je aktivno zavzemala za demokracijo v Južni Afriki Politično aktivna je postala po masakru v Sharpevillu leta 1960, ko se je pridružila takrat prepovedanemu Afriškemu narodnemu kongresu. Bila je tudi med prvimi, ki so želeli srečati Nelsona Mandelo, ko je leta 1990 prišel iz zapora, še pišejo v britanskem časniku.

"Močno se je zavzemala za demokracijo v Južni Afriki, njeno kulturo in ljudi," so ob njeni smrti v sporočilu za javnost zapisali njeni družinski člani.

Med apartheidom prepovedana dela Med apartheidom so prepovedali tri njena dela in antologijo temnopoltih južnoafriških pesnikov, ki jo je zbrala in uredila. Napisala je več kot 30 del, med pomembnejša spadajo The Lying Days (1953), Occasion for Loving (1963) in Posestnik (1974).

V slovenščino sta poleg Posestnika prevedena še romana Burgerjeva hči in Pobran ter Izbrane novele.

Aktivistka v boju proti virusu HIV V zadnjih letih je Nobelova nagrajenka postala aktivna tudi v boju proti virusu HIV. Zavzemala se je za to, da južnoafriška vlada okuženim z virusom HIV in obolelim za aidsom omogoči brezplačno zdravljenje.

.