Umrl je Kostja Gatnik

Kostja Gatnik je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, po diplomi je študij nadaljeval na slikarski specialki. Znan je kot avtor knjižnih oprem, stripov (Magna Purga), plakatov, filmskih in gledaliških scen, celostnih podob, znakov, ovitkov nosilcev zvoka, fotografij, risb, akvarelov in slik.

Prejel je več nagrad, leta 2011 tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo in pred tem leta 2010 Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju likovne umetnosti, leta 2019 pa tudi nagrado Hinka Smrekarja.

Gatnik je bleščeče vstopil na likovno prizorišče skozi popart in hiperrealizem, je ob njegovi 70-letnici zapisala STA. V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je presenetil s poudarjeno osebnoizpovedno in refleksijsko poetiko. Njegovo likovno urednikovanje Tribune je pomenilo odskočno desko v kompleksnost popkulture. Med ustvarjalci svoje generacije je posebej zaslužen, da so diskurzi o privilegiranih umetnostnih medijih v zadnji četrtini 20. stoletja postajali irelevantni.

Kot ilustrator se je podpisal pod številne slikanice, ki jih danes pozna skorajda vsak. Tako je denimo likovno podobo dal junakom slikanice Jure Kvak kvak Saše Vegri in ustvaril škrata Gala.

Če je bil nenehno navzoč v grafični in knjižni produkciji s karikaturo, stripom, plakatom, ovitki nosilcev zvoka, knjižni opremo in ilustracijo, je slikarski opus pokazal le izjemoma. Kot je pojasnil za STA, je tako verjetno, ker je slikal samo zase. Sam je sicer na slikarstvo znotraj svojega opusa gledal kot na "en tak majhen, dokaj miren privaten kotiček, kjer odgovarja samo sebi".

Svoje fotografije, izbor iz opusa, ki je bil do tedaj javnosti nepoznan, je prvič razstavil leta 2008. Kot je pojasnil, je bil dolgo zadovoljen s tem, da je bila slika zabeležena na filmu ali na kartici. "Ne maram dela v temnici. Ko je s pomočjo novih tehnologij postal prenos na papir enostavnejši, sem se lažje odločil za razstavo," je dejal in dodal, da na je sprožilec pritisnil vedno, ko je zagledal dovolj zanimiv motiv.