Tradicionalni recital dramskih umetnikov združil Ljubljano in Vrbo

Kot novost so si organizatorji zamislili neposredno povezavo z dogajanjem v Prešernovi Vrbi s pomočjo radijskih valov.

Tradicionalni recital je tudi letos točno opoldne uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Kot je dejal, je to pesem, "ki izhaja iz srca Prešerna, ki je očitno zelo dobro čutil svoj narod". Zdravljica je po Valičevih besedah napisana tudi za prihodnje rodove. Prinaša upanje, ki je, kot meni Valič, ravno v današnjih težavah zelo potrebno. Branko Šturbej: Igralci vztrajajo zaradi ljudi, ki vztrajajo z njimi Pred Valičevim nastopom sta zbrano množico nagovorila predsednik ZDUS Branko Šturbej, ki je poudaril, da "igralci vztrajajo zaradi ljudi, ki vztrajajo z njimi", in ljubljanski župan Zoran Janković. Župan je izrazil podporo občine tovrstnim prireditvam in poudaril, da so letos kulturi namenili osem odstotkov več sredstev kot lani.

Ljubitelji Prešernove poezije so na recitalu lahko prisluhnili pesmi Strunam v interpretaciji Sergeja Ferrarija, Orglarju, ki ga je interpretirala Alenka Pirjevec, ter številnim drugim pesmim in pesnitvam velikega poeta. Brali so Polona Juh, Tomaž Gubenšek, Marko Simčič, Gašper Tič, Jerca Mrzel, Andrej Nahtigal, Jan Bučar, Olga Kacjan, Maja Sever in drugi. Na recitalu tudi letos ni manjkal nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere.

Polona Juh: Danes nam je govor dovoljen Kot je povedala Juhova, je to dan igralcev. "Jutri bo nov dan in naše govorjenje se ne bo več slišalo. Danes pa nam je govor dovoljen," je dejala.

Prireditve se je med drugim udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič, ki je dejal, da je prireditev pomembna za ljudi, ker je nastala "od spodaj, organsko". Po njegovih besedah je v današnjih časih potrošništva in spektakelske kulture, kjer smo priča včasih že brutalni nadvladi podobe nad besedo, današnja, skoraj arhaična prireditev, ki v ospredje postavlja besedo, nekaj zelo nenavadnega in dragocenega.

Prireditev dramskih igralcev se je začela leta 1984 kot protest oziroma del boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje skupne države. Nastala je kot odgovor na namero tedanjih politikov, da v Jugoslaviji naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže, so sporočili iz ZDUS.