Rozinov roman je duhovita satira s posluhom za žive probleme

Urednik pri Mladinski knjigi Andrej Blatnik in eden od članov letošnje žirije za književno nagrado modra ptica, ki jo je letos prejel roman Romana Rozine Županski kandidat Gams, pravi, da statistike kažejo, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi narodi manj beremo domače avtorje. Nekaj več beremo poezije in esejistike, veliko manj proze. Pravi, da je Ciril Zlobec nekoč v zvezi s tem dejal, da slovenske avtorje sicer spoštujemo, manj pa jih beremo. Temu je nekdo kritično dodal, da jih spoštujemo zato, ker jih ne beremo.

Navedeno je bilo izhodišče, ki se ga je na predstavitvi nagrajenega dela Romana Rozine oprijel urednik romana. Izkušnje s tukajšnjo književnosti namreč govorijo, da je slovensko leposlovje manj komunikativno, v nasprotnem primeru pa pri tem znižuje svojo književno raven. A nič od tega ne drži v primeru Županskega kandidata Gamsa, zatrjuje Blatnik, saj je delo komunikativno in izzivalno ter opravlja tri poglavitne funkcije romana – spoznavno, estetsko in etično.

Spolnost kot človeško bistvo "Rozinova knjiga se bere zelo dobro, hitro in gladko. V tej dobro zapakirani zgodbi si zastavljamo vprašanja, ki si jih sicer ne vsak dan. V romanu se junaki aktivirajo, še celo najbolj pasivni. Prav motivacija glavnega junaka je eden od številnih suspenzov romana," pripoveduje Blatnik.

Kaj pa je bila motivacija za avtorjevo pisanje, ki je zgodbo postavil v politični prostor? "Politika je zanimiva, še posebej za opazovanje. Politiki so si prilastili medije, zasedajo ves razpoložljiv prostor tudi v rumenem medijskem prostoru. Politiki so edina zvrst ljudi, ki pridejo kadarkoli v medije. Na to sem se odzval v svojem zadnjem romanu," pravi pisatelj. Zgodba se tako začne, ko županski kandidat v avtomehanični delavnici nagovori brezdelnega Dejana, naj mu vodi volilni boj. A to je šele izhodišče za dinamično spisano družbeno zgodbo, polno preobratov, v kateri se plasti tudi intima protagonistov.

Roman je zgodba o politiki v dolini šentflorjanski, zapisana v "maniri duhovite satire, s posluhom za žive like, živ dialog in žive probleme," na kratko opisujejo delo pri Mladinski knjigi. Blatnik dodaja, da je pisatelj s tem, ko je protagoniste ovil tudi v spolno aktivnost, oblikoval te manj tezno in na tak način pri njih ohranil človeško bistvo. Rozina temu dodaja, da ga zanimajo ljudje. "Njihove meje odzivanja, ravnanja in občutenja. Spolnost pa je tista, ki se med ljudmi rada zgodi." Za svoje delo še pravi, da si prvoosebni pripovedovalec nenehno zastavlja vprašanja. Tako kot Rozina sam v življenju, saj pojasnjuej, da je bolj človek vprašanj kot ugotovitev. Deklariran opazovalec in poslušalec, ne pa oseba govorjenja, kar še posebej občuti v zadnjem času, ko je s prejeto nagrado stopil pred oči javnosti in medijev. V naslednjih mesecih bo tega občutil še več, saj ga po današnji novinarski konferenci v Knjigarni Konzorcij čaka še veliko predstavitev romana.

Od novinarja do pisatelja Roman Rozina je bil novinar, nato publicist, v zadnjih letih ga poznamo bolj v vlogi pisatelja. Vse več objavlja leposlovja. S svojimi deli je zmagal na natečaju revije Sodobnost za najboljšo kratko zgodbo. Kot pisatelj se je dokončno uveljavil z romanom Galerija na izviru Sončne ulice in z zbirko kratkih zgodb Šumijo besede domače. Njegovo pisateljsko delo je letos potrdila tudi strokovna žirija za nagrado morda ptica.