Prijatelji med realizmom in absurdom

Besedilo za dramo Prijatelji je nastalo pred približno 40 leti, v nekem povsem drugem času in prostoru. Pisatelja in dramatika Kobeja Abeja pri nas sicer, kot je v šali dejala dramaturginja Mojca Kranjc, poznamo iz križank, a s prevodom Iztoka Ilca, ki je delo prevedel iz japonščine, ga bomo po dveh prevedenih romanih na odru podrobneje spoznali v režiji Mateje Koležnik.

Kot je na današnji tiskovni konferenci povedal ravnatelj Drame Igor Samobor, so veseli, da si bomo Prijatelje v Drami ogledali zdaj in ne takrat, ko je bilo delo napisano, saj je takrat verjetno ne bi razumeli. Prijatelji so namreč nastali v drugačnih razmerah, kakršne smo mi živeli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, a so se zaradi globaliziranega sveta, ki se je vmes prekucnil na glavo, približale tudi nam. "Nekoč smo imeli telefon na žico, ki je bil postavljen na omarici v predsobi, in smo si želeli, da bi ga lahko nosili tudi v druge sobe v stanovanju, zdaj pa, ko to lahko počnemo, smo ugotovili, da tega morda niti nočemo, daj telefon ni več naš prijatelj."

Podrejanje posameznika interesom skupine, dokler ga to ne izsesa in uniči Vsebino dramskega dela je opisal z anekdoto iz mladosti, ko je k njim na dom prišla akviziterka in njegovemu očetu po seriji floskul in prepričevanja prodala velik sesalec, ki je bil občutno prevelik za njihovo majhno stanovanje, zato so ga morali hraniti na balkonu. Podobno v drami Prijatelji v majhno stanovanje, v katerem živijo moški z zaročenko in njenim bratom, pride na obisk osem ljudi, ki pa nikoli ne odidejo.

Po besedah režiserke Mateje Koležnik besedilo združuje obe skrajnosti družbe, v kateri živimo: izoliranega posameznika, ki je zaprt v lasten interes, ter skupino, ki vse svoje delovanje podreja skupnemu interesu do te skrajnosti, da, če to ne škodi skupini, tudi krade in ubija. Osem ljudi posameznika, ki ga bo v predstavi odigral Gregor Baković, nauči sobivanja in podrejanja željam skupnosti, a ga hkrati tudi izsesa in uniči.

Japonskosti v predstavi ni Predstava Prijatelji je bila velikokrat uprizorjena predvsem na odrih vzhodne Evrope v času političnega gledališča, danes pa lahko služi kot drama o vdoru v intimo in po besedah Mojce Krajnc je prav srhljivo, kako so v 40 let starem delu prisotni motivi, ki jih pri nas zaznavamo šele v zadnjem desetletju ali dveh, na primer politična korektnost, superiornost pojma družine, ideja, da je za osebno srečo odgovoren vsak posameznik sam, ter čustveno izsiljevanje in mobing.

A v japonskem delu boste našli bolj malo japonskega, opozarja prevajalec Iztok Ilc, saj se je Abe trudil otresti vsega, kar je dojemal kot japonsko, kot prebivalec Mandžurije pa je imel tudi lastno izkušnjo o tem, kako je, ko ti nekdo vdre v tvoj prostor. Pri prevajanju je Ilc poudaril, da je bilo veliko treba razbrati iz samega konteksta, saj je besedilo napisano zelo spretno, elegantno, a brez širšega vpogleda tudi nekoliko suho. Kljub temu Ilc poudarja, da japonskost v tem primeru ni bila odločilna. Žanrsko so ustvarjalci Prijatelje označili za "absurdesko", ki je še najbližje filmu noir.

V predstavi nastopajo Gregor Baković, Vanja Plut, Tadej Pišek, Katja Levstik, Ivo Ban, Silva Čušin, Uroš Fürst, Klemen Slakonja, Saša Mihelčič, Maša Derganc, Iva Babić, Andrej Nahtigal in Vojko Zidar. Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, svetovalec za odrski gib Matija Ferlin, oblikovalec luči Pascal Merat, lektor Arko in korepetitorka Mojca Lavrenčič.