Pri založbi Sophia štiri družbeno-kritične knjige

Maja Breznik v delu Kultura danajskih darov: Od mecenstva do avtorstva obravnava vzpostavitvi kulture od renesanse do danes, ob čemer se posveča prav omenjenima obdobjema. Kulturo opredeli kot danajski dar, kot trojanskega konja. Kultura ima po njenih besedah lahko tudi družbeno razdiralen učinek in ne zgolj kohezivne oziroma združevalne moči, ki ji jo marsikatera teorija pripisuje. V delu avtorica izpostavi tudi problematiko mecenstva, ki je bilo v času renesanse, kot piše, povezano z oderuštvom oziroma skrivnimi pogodbami meščanov, ki so jih tiho odobravale cerkvene institucije. To stanje primerja s sponzorstvom in trgovanjem z avtorskimi deli v sodobni ekonomsko-tržni družbi.

Knjiga sociologinje Nire Yuval-Davis Spol in nacija velja za temeljno delo na področju nacionalizma v povezavi s spolom, je dejala Vidmar Horvatova. Avtorica dela osrednjo vlogo namenja prav spolu, ki je v teorijah pogosto zanemarjen. Nacija je pri večini teoretikov moška zadeva, Yuval-Davisova pa opozori na pomembno žensko vlogo. Ženske po njenem mnenju reproducirajo nacijo, in sicer tako biološko in kulturno kot politično. Rešitev sociologinja vidi v transverzalni politiki, ki išče stičišča, sorodnosti in kraje identificiranj žensk s skupnimi političnim programi, je povedala avtorica spremne besede. Delo raziskovalke Yuval-Davisove je prevedla Polona Petek.

Estetika narave Božidarja Kanteta je po besedah njegovega stanovskega kolega Marka Uršiča teoretsko-analitsko delo, ki pa vsebuje tudi osebni angažma avtorja v smislu njegovega etičnega odnosa in skrbi do narave. Osrednja figura dela je filozof Kant in njegovo razlikovanje med lepoto in sublimnostjo.

Kante je menil, da se današnja slovenska družba, ki se bolj zaveda svojih pravic kot dolžnosti na področju okoljevarstva, "giblje nekje med 'talibanstvom' in 'telebanstvom'". Pojem lepe duše - s fenomenom se je ukvarjala vrsta filozofov - ki se brani vsega "grdega", pa primerja s tipično slovensko izjavo glede deponiranja odpadkov: "Ja, ja, samo ne na našem vrtu".

Poznavalec priznanega sociologa Arrighija Primož Krašovec je predstavil delo Dolgo dvajseto stoletje, podnaslovljeno Kapitalizem, denar in moč. Dejal je, da ne gre le za zgodovino zadnjega stoletja, pač pa avtor zajame obdobje 500 let. Teoretski preboj Arrighija je po besedah Krašovca v predstavitvi zgodovine kapitalizma, ki ni linearna pač pa ciklična. Avtor namreč kapitalističnemu ciklu pripisuje dobo približno stotih let. Vsakemu ciklu, ki mu vlada neka hegemonska država - pred 500 leti je bila to Genova, pozneje Nizozemska, Velika Britanija, danes ZDA - pripadajo določene faze, ki se končajo z zlomom in zamenjavo hegemonske, močnejše države. To omogoča, da se kapitalizem vsakič znova v malce drugačni obliki pobere. Danes naj bi bili priča koncu cikla, ki se je začel konec 70-ih let, je pojasnil Krašovec.